Zadnji metri do Trupejevega poldneva / Foto: Jelena Justin

Mejni greben

Trupejevo poldne (1931 m)–Vošca (1737 m) – V zahodne Karavanke se vedno rada vračam; običajno sicer jeseni. Zadnjič smo prišli do Trupejevega poldneva, danes se bomo nanj vrnili in nadaljevali do Vošce.

Razgledni greben, kjer se ti odpre panorama od Montaža na zahodu, no, če je oprano ozračje, se vidi še dlje na zahod, pa do Kukove špice na vzhodu, je zame zadosten razlog, da se vedno znova vračam na vrhove zahodno od Kepe.

Izhodišče vzpona je vas Srednji Vrh, do koder pripelje asfaltirana, dva kilometra in pol dolga cesta. Pod vasjo, pri smetnjakih, je parkirišče. Po asfaltirani cesti se odpravimo skozi vas, kjer nas smerna tabla usmeri proti Trupejevemu poldnevu. Ta del Karavank je neoznačen. Hodimo ob potoku Jerman oz. skozi t. i. Jermanov graben. Ponekod kamnita pot skoraj ves čas poteka po senci. Potok je nekaj časa na naši desni, nekaj časa na levi strani. Po približno uri hoje bomo na svoji levi strani zagledali pastirske stanove. Čaka nas vzpon do t. i. Železnice. Do Železnice pripelje tudi 11 kilometrov dolga cesta z mejnega prehoda Korensko sedlo, cesta, ki jo odlikuje izjemna panorama. Ko dosežemo konec ceste, kjer je v kopnem običajno vedno parkiran kakšen avto, smo dosegli začetek Železnice.

Pot nas vodi proti vzhodu. Predlagam, da kar sledimo poti, ponekod celo cesti, ki nas pripelje na sedlo med Trupejevim poldnevom in Belimi pečmi. Železnica se kar vleče, pot se ves čas enakomerno vzpenja. Šli bomo mimo lovske koče, ki je na naši levi strani. Zdi se mi, da je vzpon proti sedlu, z izjemo končnega vzpona na vrh, še najbolj strm. Ko dosežemo sedlo, je na naši levi Trupejevo poldne. S sedla se odpre pogled na Maloško poldne in Kresišče. Zavijemo levo na ozko stezo, ki vodi strmo skozi rušje navzgor. Ko dosežemo predvrh, celo malce izgubimo višino in se po grebenu povzpnemo na vrh. Pred leti je bil na vrhu podor. Del skale je zgrmel na avstrijsko stran. Zdaj je na vrhu neke vrste križ, ki me je spominjal na latinske plesne ritme, kar sem zadnjič zapisala, in seveda zvonček za srečo.

Vrh nudi fantastičen razgled na greben zahodnih Karavank, na Kepo, Dovško Babo, Golico; proti jugu se odpre celotna Martuljkova skupina: Kukova špica, Široka peč, Dovški križ, Oltarji, Mala in Velika Ponca, Špik, Frdamane police, Rigljica, Rušica, Kurji vrh; Prisojnik, Mojstrovke, Jalovec, Mangart, Bavški Grintavec, Viš, Montaž; pogled proti Avstriji nam postreže celo z Velikim Klekom. Do vrha smo potrebovali dobri dve uri.

Z vrha Trupejevega poldneva sestopimo po grebenu proti Blekovi planini. Neoznačena grebenska steza je dobro vidna in poteka ob mejnih kamnih. V približno eni uri smo na Blekovi planini. Od tam še vedno sledimo mejnim kamnom naprej proti zahodu, proti Vošci. Takoj s planine se rahlo vzpnemo na sedlo pod Zajčnikom, nato pa se spuščamo do vznožja poseke. Še ne tako dolgo nazaj je vzpon potekal v okljukih čez poseko, zdaj je desno od poseke skozi gozd speljana prijetna stezica, ki pripelje na manjše sedelce tik pod vrhom Vošce. Sprehodimo se do vrha, kjer so ruševine stare pastirske stavbe. Z Vošce vidimo dodatno še Razor.

Z Vošce sestopimo po stezi in kolovozu, ki mu z lahkoto sledimo. Ko vstopimo v gozd, nas čaka nekaj strmega, razdrapanega terena, nato pa mehak travnik, ki nas pripelje do panoramske ceste, ki pelje mimo lovske koče. Nadaljujemo po cesti desno, dva ovinka, ko na levi strani ceste zagledamo strm travnik in morda celo kakšnega možica. Smo nad Jureževim grabnom, skozi katerega se bomo vrnili nazaj na Srednji Vrh. Po neoznačeni stezi sestopamo najprej čez travnik, kjer je tudi ograda. Ko pridemo do gozda, prečimo na levo stran grabna, kjer se po udobni, a ponekod precej strmi stezi spuščamo proti Srednjemu Vrhu. Na koncu gozda, kjer je zopet ograda, smo na Jureževem travniku in kmalu pri turistični kmetiji. Od kmetije do vasi sestopamo najprej po makadamski in nato asfaltirani cesti do zvestega, jeklenega prijatelja.

Nadmorska višina: 1931 m
Višinska razlika: okoli 1000 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 3 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 19. april 2016 / 10:47

Usodna padec s hotela in trčenje

Padec z nekdanjega škofjeloškega hotela Transturist je bil v petek usoden za osemnajstletnika.

Objavljeno na isti dan


Kamnik / ponedeljek, 30. november 2015 / 15:57

Svetniki za nevtralno ime

Po burni razpravi so kamniški svetniki potrdili predlog o preimenovanju Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik v Mestno knjižnico Kamnik-Komenda in s tem omogočili širšo razpravo z zbiranjem predlogov, k...

GG Plus / ponedeljek, 30. november 2015 / 15:55

Za najlepšo šteje Evo

V mislih imamo seveda čoln oziroma »ladjo«, kot čolne, ki nastanejo v njegovi delavnici, naslavlja mojster Janez Marijan Polak, letošnji prejemnik priznanja za najstarejšega obrtnika v Sloveniji. Klju...

Kultura / ponedeljek, 30. november 2015 / 15:39

Velik format, dva svetova

V Galeriji dr. Ceneta Avguština v kranjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine je na ogled razstava likovnih del akademske slikarke mlajše generacije Veronike Vesel Potočnik z naslovom...

Kamnik / ponedeljek, 30. november 2015 / 15:28

Šarec: odnos do občin je ponižujoč

Kamniški župan Marjan Šarec je zaradi vse bolj mačehovskega odnosa države do občin na svoje županske kolege iz vse Slovenije naslovil pismo, v katerem jih poziva k uporu, saj bodo – kot poudarja – v n...

Šport / ponedeljek, 30. november 2015 / 15:24

Zaključila je uspešno kariero

Paraolimpijka iz Praprotnega v Selški dolini Mateja Pintar je na konferenci Sporto v Portorožu minuli teden naznanila, da končuje svojo športno pot, na kateri je doživljala številne uspehe, vrhunca pa...