Na področju srednjih šol največjo novost predstavlja uvajanje vajeništva v štirih programih srednjega poklicnega izobraževanja, med katerim je tudi program mizar. / Foto: Gorazd Kavčič

V srednjih šolah tudi vajenci

V novem šolskem letu, ki bo imelo sto devetinosemdeset šolskih dni, se tako v osnovnih kot srednjih šolah pa tudi vrtcih obeta nekaj novosti. V osnovnih šolah bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport prvič zagotovilo brezplačna učna gradiva za vse učence prvih razredov, na področju srednjih šol pa največjo spremembo pomeni poskusno uvajanje vajeništva.

Na področju osnovnih šol so pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport med letošnjimi novostmi poudarili, da staršem prvošolčkov v novem šolskem letu prvič ne bo treba doplačevati učnih gradiv. Prav tako naj bi v novem šolskem letu dokončno obnovili vse učbeniške sklade. Novost je tudi, da bodo v vseh osnovnih šolah v novem šolskem letu začeli izvajati pouk prvega tujega jezika tudi v tretjem razredu.

Precej več sprememb na področju osnovnih šol bo prinesla novela zakona o osnovni šoli, ki jo pripravljajo pri ministrstvu za izobraževanje. Čeprav so pričakovali, da bo začela veljati že za prihajajoče šolsko leto, pa do začetka šolskega leta še ne bo sprejeta. Z novelo zakona se obetajo spremembe pri drugem tujem jeziku, podaljšanem bivanju, nacionalnem preverjanju znanja in šoli v naravi. Med drugim tako načrtujejo uvedbo drugega obveznega tujega jezika za učence zadnje triade, pri čemer se obseg neobveznih izbirnih predmetov ne bo spremenil. Učenci od četrtega do devetega razreda si bodo lahko še naprej izbrali tuji jezik, ki pa ne bo enak tistemu, ki se ga že učijo kot prvi ali drugi tuji jezik. S tem se povečuje jezikovna pestrost, poudarjajo pri ministrstvu. Po novem naj bi se še vsi učenci prvih razredov obvezno učili tuj jezik, ki je zdaj izbirni predmet. Spremembe se obetajo tudi pri podaljšanem bivanju. Podaljšano bivanje za učence od prvega do petega razreda naj bi se tako izvajalo v dveh sklopih. Takoj po koncu pouka se predvideva 150 minut strukturiranega pedagoškega dela za vsak oddelek, v katerega so vključeni neobvezni izbirni predmeti, pevski zbor, prehrana, učenje in ustvarjalno-sprostitvene dejavnosti, kamor sodi tudi program Zdrav življenjski slog. Temu bi sledilo 120 minut popoldanskega varstva. Predvidene so tudi spremembe pri izvedbi šole v naravi. Šola naj bi na generacijo učencev organizirala eno obvezno šolo v naravi, ki bo v celoti plačana iz proračuna, in še največ dve nadstandardni, za katere bi denar prispevali starši in pokrovitelji. Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) pa se bo po predlagani noveli izvajalo tudi v tretjem razredu, in sicer iz učnega jezika in matematike. V devetem razredu bi se dosežek iz obveznih predmetov pri NPZ pretvoril v eno izmed ocen, ki se upoštevajo pri zaključni oceni predmeta.

Na področju srednjih šol največjo novost v prihodnjem šolskem letu predstavlja poskusna uvedba vajeništva. Vključitev vajeništva načrtujejo v štirih programih srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer oblikovalec kovin-orodjar v Srednji poklicni in strokovni šola Bežigrad in Šolskem centru Škofja Loka, kamnosek v Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli Ljubljana, mizar v Šolskem centru Novo mesto in Šolskem centru Slovenj Gradec ter gastronom hotelir v Srednji šoli Izola in Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci. V prvih treh letih pričakujejo do dvesto vajencev na generacijo.

Na področju vrtcev naj bi spremembe prinesla novela zakona o vrtcih, ki se bo predvidoma začela izvajati v začetku prihodnjega leta. Ta predvideva, da bi staršem otrok, ki v letu pred obveznim vstopom v osnovno šolo niso vključeni v vrtec, zagotavljali državno financiranje krajših programov v obsegu 240 ur letno. S tem pri ministrstvu želijo zagotoviti večjo vključenost predšolskih otrok v vrtce v letu pred obveznim vstopom v osnovno šolo. Začela pa je veljati tudi nova uredba o izvajanju šolske sheme. Šole se lahko v novo šolsko shemo, ki poleg sadja in zelenjave vključuje še mleko, prijavijo do 5. septembra.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 2. julij 2024 / 19:02

Tanja odgovarja

Že pred nekaj meseci sem poslala pismo oz. vprašanja. Takrat mi je tudi nekaj nagajal računalnik, tako da verjetno niste dobili pisma. Zato vas prosim še enkrat, če lahko malo pogledate fi...

Objavljeno na isti dan


Kranj / torek, 16. april 2019 / 22:01

Dneva odprtih vrat sindikata

Kranj – V sredo in četrtek, 17. in 18. aprila, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) med 9. in 17. uro odpira vrata vseh svojih sindikalnih pisarn. V 13 slovenskih mestih, med katerimi je tud...

Škofja Loka / torek, 16. april 2019 / 22:00

Dolgotrajna zapora Kidričeve ceste

Škofja Loka – Občina Škofja Loka obvešča o daljši zapori Kidričeve ceste in preusmeritvi javnega avtobusnega prometa. Popolna zapora bo vzpostavljena zaradi celovite rekonstrukcije Kidričeve ceste...

Radovljica / torek, 16. april 2019 / 22:00

Zaradi vremena čokolada še privlačnejša

Hladno vreme ni odvrnilo množic navdušenih ljubiteljev sladkih razvad od obiska radovljiškega Festivala čokolade. Konec tedna so številni obiskovalci iz vse Slovenije in tujine preživeli med stojnicam...

Bohinj / torek, 16. april 2019 / 14:22

Nadaljujejo prometno razbremenitev

Bohinjski občinski svet je na aprilski seji potrdil zvišanje cene parkiranja ob Bohinjskem jezeru, s čimer nadaljujejo politiko odmikanja prometa stran od jezerske sklede. Obiskovalcem bodo v zameno p...

Kronika / torek, 16. april 2019 / 14:21

Voznik ni bil pripet, zato ga je vrglo iz vozila

Žiri – V četrtek popoldne se je v Račevi na cesti Žiri–Vrhnika zgodila huda prometna nesreča med voznikoma osebnega vozila in kombija. Povzročil jo je voznik osebnega avtomobila, ki je med vožnjo i...