V srednjih šolah tudi vajenci

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / sreda, 30. avgust 2017 / 22:57

V novem šolskem letu, ki bo imelo sto devetinosemdeset šolskih dni, se tako v osnovnih kot srednjih šolah pa tudi vrtcih obeta nekaj novosti. V osnovnih šolah bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport prvič zagotovilo brezplačna učna gradiva za vse učence prvih razredov, na področju srednjih šol pa največjo spremembo pomeni poskusno uvajanje vajeništva.

Na področju osnovnih šol so pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport med letošnjimi novostmi poudarili, da staršem prvošolčkov v novem šolskem letu prvič ne bo treba doplačevati učnih gradiv. Prav tako naj bi v novem šolskem letu dokončno obnovili vse učbeniške sklade. Novost je tudi, da bodo v vseh osnovnih šolah v novem šolskem letu začeli izvajati pouk prvega tujega jezika tudi v tretjem razredu.

Precej več sprememb na področju osnovnih šol bo prinesla novela zakona o osnovni šoli, ki jo pripravljajo pri ministrstvu za izobraževanje. Čeprav so pričakovali, da bo začela veljati že za prihajajoče šolsko leto, pa do začetka šolskega leta še ne bo sprejeta. Z novelo zakona se obetajo spremembe pri drugem tujem jeziku, podaljšanem bivanju, nacionalnem preverjanju znanja in šoli v naravi. Med drugim tako načrtujejo uvedbo drugega obveznega tujega jezika za učence zadnje triade, pri čemer se obseg neobveznih izbirnih predmetov ne bo spremenil. Učenci od četrtega do devetega razreda si bodo lahko še naprej izbrali tuji jezik, ki pa ne bo enak tistemu, ki se ga že učijo kot prvi ali drugi tuji jezik. S tem se povečuje jezikovna pestrost, poudarjajo pri ministrstvu. Po novem naj bi se še vsi učenci prvih razredov obvezno učili tuj jezik, ki je zdaj izbirni predmet. Spremembe se obetajo tudi pri podaljšanem bivanju. Podaljšano bivanje za učence od prvega do petega razreda naj bi se tako izvajalo v dveh sklopih. Takoj po koncu pouka se predvideva 150 minut strukturiranega pedagoškega dela za vsak oddelek, v katerega so vključeni neobvezni izbirni predmeti, pevski zbor, prehrana, učenje in ustvarjalno-sprostitvene dejavnosti, kamor sodi tudi program Zdrav življenjski slog. Temu bi sledilo 120 minut popoldanskega varstva. Predvidene so tudi spremembe pri izvedbi šole v naravi. Šola naj bi na generacijo učencev organizirala eno obvezno šolo v naravi, ki bo v celoti plačana iz proračuna, in še največ dve nadstandardni, za katere bi denar prispevali starši in pokrovitelji. Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) pa se bo po predlagani noveli izvajalo tudi v tretjem razredu, in sicer iz učnega jezika in matematike. V devetem razredu bi se dosežek iz obveznih predmetov pri NPZ pretvoril v eno izmed ocen, ki se upoštevajo pri zaključni oceni predmeta.

Na področju srednjih šol največjo novost v prihodnjem šolskem letu predstavlja poskusna uvedba vajeništva. Vključitev vajeništva načrtujejo v štirih programih srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer oblikovalec kovin-orodjar v Srednji poklicni in strokovni šola Bežigrad in Šolskem centru Škofja Loka, kamnosek v Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli Ljubljana, mizar v Šolskem centru Novo mesto in Šolskem centru Slovenj Gradec ter gastronom hotelir v Srednji šoli Izola in Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci. V prvih treh letih pričakujejo do dvesto vajencev na generacijo.

Na področju vrtcev naj bi spremembe prinesla novela zakona o vrtcih, ki se bo predvidoma začela izvajati v začetku prihodnjega leta. Ta predvideva, da bi staršem otrok, ki v letu pred obveznim vstopom v osnovno šolo niso vključeni v vrtec, zagotavljali državno financiranje krajših programov v obsegu 240 ur letno. S tem pri ministrstvu želijo zagotoviti večjo vključenost predšolskih otrok v vrtce v letu pred obveznim vstopom v osnovno šolo. Začela pa je veljati tudi nova uredba o izvajanju šolske sheme. Šole se lahko v novo šolsko shemo, ki poleg sadja in zelenjave vključuje še mleko, prijavijo do 5. septembra.