Jezersko
Kolege sem za zaključek šolskega leta povabila na Jezersko. Recimo temu delovni izlet ali sestanek aktiva, dejansko je bila strokovna ekskurzija. Začeli smo v Hostlu Stara pošta. Lastnica Tanja je pokazala celoten objekt, od posedanja na terasi do popularnega glampinga v lesenih hiškah in kamp. Gosti cenijo domačnost, iznajdljivost, ni nujno, da je vse vrhunske kakovosti, pomembno je, da je čisto, da so ljudje prijazni in da delajo s srcem.
Naslednji gost je bil zeliščar Matej Tonejec. Bolj kot sta s svojo partnerico razkazovala in razlagala o malinjaku in zeliščih, ki jih nabirata v pobočjih Kočne, bolj so ju gosti poslušali. Zeliščar nam je pokazal sušilnico. Obiskovalci so začeli fotografirati in izrazili željo, da bi kupili nekaj izdelkov, Matej Tonejec pa je povedal, da jih ima samo toliko, kot smo jih videli, ker vse sproti proda. V Avstriji sem videla, da so prodajali zelišča za senene savne v hotele Kampinski, Matej jih prodaja v čajnice. Skupaj z lično izdelano šatuljo so celovit produkt Jezerskega.
Če so gosti zainteresirani, jih je treba vedno priganjati. Tako nas je že čakala gospa Olga v Jenkovi kasarni. Pokazala nam je skrivnosti muzeja. Kaj je všeč ljudem? Staro kmečko orodje lahko vidimo marskije, kako ga nekdo predstavi, pa je tisto, kar ljudi pritegne. Ne le da smo prisluhnili pripovedi, še zapeli smo in obljubili, da pridemo čez poletje na Jezerske štorije, ki jih igrajo ob koncih tedna. Kadarkoli organiziram izlet, mi je vedno všeč, če so ljudje lahko vsaj malo aktivni, se malce sprehodijo in naužijejo lepot in pogledov. Bil je čudovit dan in če bi gledali le naravo, bi bilo več kot lepo. Tematska pot vodi preko moren in travnikov, ki so jih ravno kosili. Nekateri sodelavci so bili na Jezerskem le nekajkrat v življenju in seveda je pogled na Dolg hrbet in Grintovec z vsemi »ženskami«, ki ga obdajajo, prečudovit. Vrnili smo se po isti poti, prelistali knjige v mimobežnici, pot pa zaključili pa na Šenkovi domačiji. Kar niso se mogli načuditi vnemi mladih, načrtom in dejanskemu stanju. Poroka na seniku, kamp, čudoviti apartmaji, sožitje živali in gostov. Prav nikogar ne motijo kokoši in goske pa mački in pes, ki je bil privezan le zato, ker je potacal sveži beton v hiši, ki jo obnavljajo. Po celodnevnem ogledu so ljudje lačni in seveda znajo poskrbeti tudi za to.
V sedmih urah, kolikor smo preživeli na Jezerskem, sploh nismo prišli do jezera, niti kisle vode se nismo napili, kaj šele, da bi obiskali še druge ponudnike v kraju in znamenitosti. Na Jezerskem se dogaja. Vajeti so vzeli v svoje roke domačini in zdi se, da ne čakajo bogatega »Indijaca«, ki bi investiral v žičnico ali terme. To bodo storili sami. Pridite na Jezersko, preživite tam vsaj dan ali dva ali kar cel teden. Ne bo vam žal. Sem prihajajo gosti s celega sveta, zakaj bi mi vandrali po svetu, ko imamo bisere doma in jih sploh ne poznamo.