Dodatku se je odpovedalo 255 prejemnikov

Na Gorenjskem se je do 29. decembra varstvenemu dodatku odpovedalo 255 prejemnikov, državni pokojnini pa 28 prejemnikov.

Kranj – Pravici do varstvenega dodatka in državne pokojnine, ki sta bili še lani del sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sta se z novo socialno zakonodajo, ki je stopila v veljavo prvega januarja, preoblikovali v novi pravici socialnega varstva. Državne pokojnine kot samostojnega prejemka ne bo več, bodo pa tisti, ki izpolnjujejo pogoje, namesto tega prejemali socialno pomoč in varstveni dodatek.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zavod) je na območju kranjske območne enote in njene izpostave na Jesenicah do konca lanskega leta upravičencem izplačeval približno 2800 varstvenih dodatkov ter približno 730 državnih pokojnin. »Do 29. decembra se je na tem območju pravici do varstvenega dodatka odpovedalo 255 prejemnikov ter 28 prejemnikov državne pokojnine. Centri za socialno delo pa morajo do konca marca po uradni dolžnosti, torej brez aktivnosti posameznika, za vsakega dosedanjega prejemnika z odločbo ugotoviti upravičenost do nadaljnjega uživanja katerekoli socialnovarstvene pravice,« je sporočil Brane Kokot, vodja službe za odnose z javnostjo pri Zavodu. Denarno socialno pomoč bo upravičenec do izdaje nove odločbe prejemal po stari odločbi. Do takrat izplačani zneski se bodo šteli tistim, ki bodo upravičeni do novih pravic, kot akontacija socialnovarstvenih prejemkov po novem zakonu. Prejemnikom varstvenega dodatka oziroma državne pokojnine, ki bodo prejeli odločbo centra za socialno delo, da niso več upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, pa že izplačanih zneskov varstvenega dodatka oziroma državne pokojnine po prvem januarju ne bo treba vrniti.

Ker se pravica do varstvenega dodatka prenaša na področje socialnega varstva, to pomeni, da se upošteva pri dedovanju. Prejemnikom varstvenega dodatka tega v času življenja ne bo treba vračati. Če pa bodo po smrti zapustili določeno premoženje in njihovi dediči ne bodo socialno ogroženi, bodo morali iz zapuščine poplačati prejeto pomoč. Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstvenega dodatka tudi ne smejo prodati, podariti ali obremeniti. Prav omejitve pri dedovanju in razpolaganju z nepremičninami so tudi razlog, da so se nekateri dosedanji prejemniki varstvenega dodatka in državne pokojnine odpovedali prejemanju dodatka oz. socialne pomoči po novih pogojih.