Namesto pravdanja mediacija

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / sobota, 21. november 2009 / 06:00

Poslanci večinoma podprli spremembe v sodni zakonodaji, na dnevnem redu tudi zakon o izvensodnem reševanju sporov z mediacijo.

Ljubljana - Novela zakona o sodiščih prinaša več organizacijskih sprememb: predsednikov sodišč, razen vrhovnega, ne bo več imenoval minister za pravosodje, pač pa sodni svet. Sedanja okrajna sodišča, razen ljubljanskega, bodo organizacijske enote okrožnih sodišč. Namesto sekretarjev bodo sodišča dobila direktorje. Ustanovljeni bodo posebni oddelki za sojenje o zahtevnejših zadevah. Spremembe je predstavil pravosodni minister Aleš Zalar, večina poslancev pa jim je kljub nekaterim pomislekom opozicije pritrdila. Več polemike pa je bil deležen zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov, ki naj strankam omogoči reševanje sporov zunaj sodnih dvoran, z mediacijo. V opozicijskih strankah SDS in SLS so nasprotovali obvezni mediaciji, Vinko Gorenak iz SDS z argumentom, da nikjer v svetu ni obvezna in da bo sodne postopke še podaljšala. V koalicijskih strankah pa menijo ravno nasprotno, da predstavlja mehanizem, ki bo zmanjšal sodne zaostanke in razbremenil sodišča. Tako je gorenjski poslanec Anton Urh, ki je zastopal stališče stranke DeSUS, še menil, da gre pri doseganju sporazumne rešitve sporov med strankami (po možnosti še pred začetkom sodnega postopka) tudi za krepitev zavesti, da je mirno reševanje sporov pomembna vrednota. Darja Lavtižar Bebler (SD) pa je dejala, da je v evropskih državah alternativno reševanje sporov ena od prioritet, da bo novost pripomogla k zmanjševanju števila nerešenih sporov in skrajšala čase sojenj. Sodno pravdanje naj bo ena zadnjih možnosti, meni poslanka, alternativno reševanje pa namenjeno zlasti manj zahtevnim zadevam. Poleg zakona pa bodo potrebni še drugi ukrepi, med drugim tudi izobraževanje sodnikov in mediatorjev.

Državni zbor je ta teden ob poslanskem vprašanju ministru Karlu Erjavcu obsežno razpravo namenil tudi vodam, ki jim iz proračuna država nameni premalo denarja, odzove se zgolj v primerih poplav in škode, ki jo povzročijo hudourniki. Minister Erjavec se je strinjal, da bi morali vodam nameniti več denarja, sedaj je denar iz proračuna namenjen le najbolj kritičnim primerom, v vodnem skladu je sedaj 25 milijonov evrov. Beseda je bila tudi o zaščitnem standardu Natura 2000.