Papirničarji ostajajo optimisti

Čeprav pri proizvodnji papirja ne bodo doseženi pričakovani rezultati, pa poslovni rezultati papirničarjev ne bodo slabi.

Bled – V sredo in četrtek je v hotelu Golf potekalo 10. srečanje slovenskega papirništva, ki mu je sledil še 33. mednarodni letni simpozij Društva inženirjev in tehnikov papirne industrije Slovenije, na katerem so predavatelji iz uglednih evropskih ustanov PaperPlus, FEFCO in CEPI z aktualnimi prispevki privabili mednarodni avditorij. Dogodek je odprl s svojim nagovorom in pregledom poslovanja panoge predsednik Združenja za papirno in papirno-predelovalno industrijo Branko Rožič, ki je ugotavljal, da papirničarjev, proizvajalcev celuloze, papirja in izdelkov iz papirja pri nas letos recesija, o kateri se veliko govori doma in v svetu, ni bistveno prizadela. Podatki namreč kažejo, da je sicer zaradi padca izvoza najbolj prizadeta proizvodnja samega papirja, proizvajalci valovitega kartona pa beležijo celo rast. Anketa med proizvajalci kaže, da papirničarji ostajajo zmerni optimisti, saj dobre rezultate pričakujejo v dobri tretjini podjetij, zelo dobre na eni strani ter slabe na drugi pa v petini podjetij. Ker se poraba papirja in izdelkov iz papirja še vedno povečuje za slabe štiri odstotke letno, je to dobra osnova za razmišljanja o nadaljnjem razvoju, saj po dodani vrednosti na zaposlenega s tretjino evropskega povprečja še močno zaostajamo.

Zelo zanimivi so bili tudi podatki o povpraševanju po lesu in o sečnji v gozdovih. Poraba lesa se povečuje, vendar se ga v Evropi poseka znatno manj, kot znaša naravni prirastek. V državah članicah nekdanje EU 15 je delež poseka v prirastku med 60 in 80 odstotki, v novih članicah EU med 50 in 60 odstotki, Slovenija pa je s 35 odstotki med državami z najmanjšim deležem. Lesna zaloga je ocenjena na 300 milijonov kubičnih metrov, letni prirast pa na 7,6 milijona kub. metrov. Izvoz in uvoz lesa sta v Sloveniji približno uravnotežena, strokovnjaki pa ocenjujejo, da je možen in potreben dodaten posek milijona kubičnih metrov lesa letno, ki bi bil gospodarski in tudi politični izziv.

Sicer pa so, poleg številnih strokovnih predavanj, jubilejno 10. srečanje izrabili tudi za podelitev nagrad za posebne dosežke na področju papirništva, pri čemer naj omenimo Terpinčevo nagrado (poimenovano po Fidelisu Terpincu, slovenskemu veleindustrialcu, ki je postavil temelje strojnemu izdelovanju papirja na slovenskih tleh), ki jo je dobil prof. Božo Iglič. Predstavili so tudi monografijo Papirništvo na Slovenskem ter zgibanko Papir je in!, namenjeno osnovnošolcem.