Skrbelo bi me, če nas ne bi klicali

V letu 2011 je bilo klicev na številko 113 več kot v preteklih letih. "To je za nas tudi pozitiven znak. Če bi bilo teh klicev vedno manj, bi me začelo skrbeti, saj bi to pomenilo, da občani menijo, da se policije v stiski ne splača klicati," v pogovoru za Gorenjski glas ugotavlja direktor Policijske uprave Kranj Simon Velički.

Kateri dogodki so najbolj zaznamovali delo gorenjske policije v letu 2011?

»Policijsko delo je pomembno v različnih segmentih, zato je več pojavnih oblik, ki so zaznamovale varnost na Gorenjskem. Na področju kriminalitete bi posebej izpostavil učinkovito, odločno in strokovno ukrepanje pri obravnavi kaznivih dejanj kršitev temeljnih pravic delavcev. Na Gorenjskem je bilo v minulem letu v tem segmentu narejeno veliko. Vsaj v kazensko-pravnem vidiku bodo ti primeri vsekakor obravnavani na okrožnem sodišču. Ob spremembi predpisov na področju prometne varnosti je treba poudariti, da vendarle ugotavljamo, da se stanje v prometu izboljšuje. Ali je to zaradi spremembe zakonodaje ali ne, je še prezgodaj govoriti. Ugotavljamo pa, da se hitrost znižuje, manj je tudi voznikov pod vplivom alkohola v prometu, tudi posledice prometnih nesreč so milejše. Gorenjska policija izstopa tudi pri izvajanju policijskih nalog pri varovanjih velikih prireditev – na že tradicionalnih športnih prireditvah v Kranjski Gori in Planici, minulo leto pa tudi na svetovnem prvenstvu na Bledu, kjer nam je skupaj z organizatorjem uspelo prireditev izpeljati brez posebnih varnostnih dogodkov.«

Kakšne so bile sicer varnostne razmere Gorenjskem?

»Vsi statistični rezultati za leto 2011 še niso dokončno zbrani, lahko pa ugotavljamo, da je bilo področje kriminalitete glede na skupno število obravnavanih kaznivih dejanj, statistično gledano, bolj ugodno kot v letu 2010. Seveda pa izstopa predvsem področje premoženjske delikvence, predvsem gre za vlomne tatvine, ki so se zgodile v praktično vseh vrstah objektov: stanovanja, hiše, gostišča, tudi sakralni objekti so bili tarča napadov vlomilcev. Tu beležimo statistični porast; s 608 v letu 2010 na 1011 v prvih enajstih mesecih lanskega leta. Izstopale so tudi tatvine barvnih kovin, ki so sicer skrb zbujajoče po vsej državi. Na drugih področjih varnosti se je stanje izboljšalo, kljub temu da smo bili v bližnji okolici Gorenjske v kratkem priča resnim nasilnim primerom ropov in drugih kaznivih dejanj. Na Gorenjskem je malo primerov, ko je neposredno napadeno človekovo življenje. Leta 2010 smo na primer obravnavali 22 ropov, leta 2011 pa 18. Tudi njihova raziskanost je dobra. Ker smo si na PU Kranj postavili nalogo, da ob vsakem obvestilu na nasilje v družini odreagiramo takoj, je zame zelo pomembno, da je teh primerov vedno manj. Tudi področje kršitev javnega reda in miru je bilo ugodno. V prometu je bil upad števila obravnavanih prometnih nesreč. Smo pa zato obravnavali kar nekaj množičnih nesreč, na primer trk dveh vlakov na Jesenicah in nesreč dveh avtobusov na avtocesti.

Prvih enajst mesecev so Gorenjke in Gorenjci na interventno številko policije 113 poklicali kar 5341-krat, kar je veliko. Na vsak tak klic je bila potrebna intervencija policije. Ker je bilo teh klicev v primerjavi s preteklostjo kar veliko, smo v zadnjem delu leta tudi povečali število interventnih patrulj s ciljem, da smo čim prej na kraju, kjer ljudje potrebujejo našo pomoč. Veliko število klicev je za nas tudi pozitiven znak. Če bi bilo teh klicev vedno manj, bi me začelo skrbeti, saj bi to pomenilo, da občani menijo, da se policije v stiski ne splača klicati, ker tako ali tako ne bi ukrepala. Dokler je stanje tako, vemo, da svoje delo opravljamo kvalitetno. Da ljudje zares občutijo našo odgovornost, pa se vidi tudi po številu pohval, ki so jih policisti ali enote prejeli zaradi njihovega dela. Prejeli smo več kot 70 pisnih zahval občanov za korektno, hitro in učinkovito izvedene policijske postopke v konkretnih primerih, v katerih so rešili tudi kakšno življenje. Tak odziv ljudi na naše delo je dober pokazatelj, da uresničujemo naša izhodišča, da želimo imeti strokovno in učinkovito policijo, ki ima mirne živce in izvede tiste naloge, ki jih od nje pričakuje država in tudi državljani.«

Omenili ste pohvale policistov, kaj pa pritožbe zaradi policijskega dela?

»Pritožb je manj. Največ jih je zaradi ukrepov v prometni varnosti. Tu imam občutek, da ljudje pričakujejo, da se jim bo konec postopka zaradi pritožbe bolje izšel. Največkrat pa se zgodi, da občani zaradi neuspele pritožbe izgubijo možnost plačila le polovične globe. Vsako pritožbo sicer resno obravnavamo, a malo je primerov, ko so te pritožbe utemeljene.«

Lani ste se ukvarjali tudi s povečanim številom finančnih zlorab, od katerih je zagotovo najbolj odmeval ponarejen ček za petsto milijonov evrov. Je gorenjska policija dovolj kadrovsko usposobljena za preiskovanje teh zahtevnih primerov?

»Primer s ponarejenim čekom za preiskovanje ni bil tako zahteven, kot je medijsko odmeval. Je pa res, da se policija vedno znova srečuje z novimi pojavnimi oblikami kriminalitete na področju gospodarstva. Tukaj je dejstvo, da je potrebno stalno samoizobraževanje, dobro poznavanje ekonomije in tudi drugih ved. Kar naprej se srečujemo, ali s spremembami predpisov na eni strani ali na drugi strani z novimi pojavnimi oblikami, ko se na začetku preprosto sploh ne ve, kaj bodo ugotovitve preiskave prinesle. V tem letu je bilo veliko zelo zahtevnih postopkov. Pri gospodarskih ovadbah se velikokrat srečujemo z nekim subjektivnim stališčem nekoga, ki kazensko ovadbo podaja. Ali gre za pravi interes ali za željo, da prijavitelj v boju za boljši položaj nekoga enostavno izloči iz igre, je že drugo vprašanje. Naši postopki so namenjeni ugotavljanju dejanskega stanja in resne presoje skupaj z državnim tožilstvom, ali so podani sumi storitve kaznivega dejanja.«

Mediji smo v zadnjem letu poročali o več primerih spolne zlorabe otrok na Gorenjskem. Kako resen je ta problem na Gorenjskem?

»Naša ocena je, da se tudi ob pomoči medijev in raznih kampanj, s katerimi se ozavešča družbo o sprijenosti teh primerov in o hudih travmah, ki jih v nadaljevanju življenja doživljajo zlorabljeni otroci, stanje na tem področju izboljšuje. Močnejši odziv družbe namreč pomeni manjšo tolerantnost do teh primerov, posledično tudi večje število prijav in seveda takojšnje reagiranje policije in drugih pristojnih institucij. Tukaj je statistično stanje zelo ugodno, veliko manj je primerov spolnih napadov na osebe mlajše od 15 let, precej manj je tudi primerov prikazovanja takšnega pornografskega gradiva.«

V zadnjem letu smo slišali več opozoril, da se povečujejo politični in drugi pritiski na policiste. Ali jih zaznavate tudi na PU Kranj?

»Pritiski so bili in bodo. Preprost rek najbolje pove: ko mački stopiš na rep, zacvili. To cviljenje lahko čutimo na različne načine, bi se pa raje osredotočil na veliko število napadov in groženj policistom. Notranji sistem v policiji je dobro izdelan, zato naši policisti, ko se soočijo z grožnjo ali nasiljem, ne ostanejo sami. So pa ti primeri pokazatelj določene nestrpnosti v družbi. Velikokrat se nestrinjanje z izvedenimi ukrepi, ki pa jih predpisuje zakonodaja, ki se je na nekaterih področjih precej zaostrila, manifestira v napadih na policiste. Po mojem mnenju pa to spet ne pomeni, da obstaja nezaupanje v delo policije.«

Na področju zlorabe drog ste letos predvsem »želi« konopljo. Kakšno pa je stanje na področju trdih drog? Občutek imam, da tu vlada kar nekakšno zatišje …

»Gorenjska je po drogah v zadnjih letih kar precej izstopala zaradi usmerjenega dela policije v to problematiko. Nekdanji Kransterdam se je sedaj sicer že spremenil, a moramo se zavedati, da je problematika drog kot na območju celotne Slovenije še vedno prisotna tudi na Gorenjskem. Za nas je razmejitev na konopljo in druge droge nepomembna. Ustanovili smo delovno skupino, ki se permanentno ukvarja z ugotavljanjem posesti in kaznivih dejanj v povezavi s prepovedanimi drogami, in ugotavljamo, da je to problem, ki se več ali manj dotika vseh delov Gorenjske, ne samo Kranja in večjih krajev, ampak tudi vasi.«