Naj zadiši vanilja!

Kdor je v prazničnih dneh v poplavi dišav in začimb spregledal vaniljo, naj si jo le privošči v umirjenih začetkih leta. Sploh, ker gre za eno najstarejših in za žafranom drugo najdražjo začimbo na svetu. In ker nam njen opojni vonj tako prijetno ogreje srce in nas varuje pred virusi in prehladi. Da ne govorimo o njenem okusu, ki oplemeniti zimske jedi, slaščice in napitke.

Če smo staro leto zaključili s čokolado, pa začnimo novega z vaniljo, saj sta ta dva klasična in večna okusa kot rit in hlače. Čeravno veljata za nasprotje okusov in barv, sta v končni obliki soglasje užitka – to so ugotovili že – kdo drug kot Azteki, ki so vaniljo uporabljali za odišavljenje njihovega slavnega čokoladnega napitka. Čokolado, odišavljeno z vaniljo, so srebali tudi španski osvajalci, ki so v začetku 16. stoletja začarani od skrivnostnih mehiških rastlin vaniljo skupaj s čokolado tudi prinesli na Staro celino.

Tropska orhideja

Skoraj zagotovo imate v kuhinji vaniljo – če že nimate tiste v alkoholni raztopini, imate vaniljo v stroku, če pa tudi slednje ta hip ne uzrete, tega kakopak ne morete trditi za vaniljo v prahu, ki je domala nepogrešljiva dišava vsakega doma – no, vsaj tistega, kjer imajo radi sladke jedi, ki jih vanilja še kako obogati. Kaj in od kod pa vanilja sploh je? Čeprav se morda čudno sliši, ni prav nič iz trte zvito dejstvo, da vanilja (Vanilla planifolia) spada v družino orhidej – v bistvu je plod srednjeameriške orhideje vzpenjavke. Stroke, ki so pravzaprav glavičasti plod rastline, oberejo, ko so še zeleni ali pa, ko ravno porumenijo. Vsak strok ima v notranjosti semena, ki so prekrita s temno rdečo tekočino, iz katere pridobivajo vaniljevo esenco. Sveži vaniljevi stroki so brez okusa in vonja. Šele ko stroke posušijo na soncu ali potopijo v vročo vodo, se razvije intenzivna sladka aroma. Tako kot rjava skušnjava oz. čokolada je tudi rumena v obliki vanilje korenine pognala v Mehiki. A na njenih rodnih tleh je dandanes pridelajo le še za vzorec. Bistveno bolj zagnani so na otoku Madagaskarju, kjer je pridelajo največ na svetu.

Dviguje adrenalin in …

V starih zdravilskih bukvah je vanilja včasih omenjena kot afrodiziak. Vseskozi se šušlja, da naj bi koristila pri zdravljenju erektilne disfunkcije oz. impotence, vendar tega do danes niso potrdili še z nobeno znanstveno raziskavo, drži pa, da nekoliko dviguje adrenalin. Nekateri menijo, da je z vaniljevimi sladicami moč odgnati pivskega mačka in celo preprečiti izgubo spomina. Američani z vaniljevim sladoledom preganjajo pekočo zgago in nespečnost.

Hladi vročo kri …

Glavna sestavina vanilje je seveda vanilin, v sledeh pa so prisotni tudi številni minerali, denimo kalcij, magnezij, kalij, mangan, železo, cink … Vanilja vsebuje še eterično olje z imenom eugenol, ki slovi po svojih antiseptičnih in protibolečinskih lastnostih. Ko začutimo, da je blizu glavobol, si le brž privoščimo kepico vaniljevega sladoleda. No, ali pa se prepustimo aromaterapiji in le vdihujmo eterično olje vanilje. Slednje nam bo godilo tudi, če smo razdraženi, jezni, nemirni in zamorjeni, saj nas pomiri, razvedri duha in pomaga pri frustracijah. Povečevalo naj bi tudi izločanje nekaterih hormonov, denimo testosterona in estrogena. V pomoč je tudi najstnicam, saj naj bi v red spravilo neredno menstruacijo in poskrbelo za lepo kožo brez mozoljev.

Ženske so kot čokolada, moški …

No, mogoče nam bo razpoloženje pomagala dvigniti že popevka z naslovom današnje začimbe, ki jo je lani na izboru za Evrovizijo tako prepričljivo zapela nadarjena mladenka, katere dober glas seže v deveto vas. Podobno je bilo na začetku tudi z vaniljo, ki je do danes omrežila že cel svet ... Za konec pa spet na začetek. Ko vam bo življenjski sopotnik naslednjič pil kri in najedal živce, si nikar preveč ne vzemite k srcu vseh njegovih besed in ravnanj – raje si recite: »Ženske so kot čokolada, moški pa kot vanilja« in vse bo lažje, bistveno lažje. Za povrh si oba privoščita vaniljev puding ali sladoled in svet bo zopet lep.