"Verjamem v prihodnost Elana"

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 14. april 2009 / 06:00

Novi predsednik uprave Skimarja, krovne družbe Elana, bo do konca tega meseca pripravil sanacijski program.

Begunje – Čeprav je dr. Robert Ferko ob nastopu funkcije predsednika uprave begunjskega Skimarja konec januarja prosil za sto dni miru, je bil pritisk medijev očitno premočan. Tudi mi smo ga prosili za pogovor o tem, kako se je lotil reševanja težkega položaja Elana.

Prišli ste v Elan, kot ste dejali ob imenovanju, z mislijo, da sanacija ni misija nemogoče, in do konca aprila obljubili pripravo sanacijskega programa. Kako vam gre?

»Osebno menim in si prizadevam, da gre v skladu z obljubljenim. Sanacijski program bo še širši, kot sem si prvotno zamislil. Prvotno je bilo mišljeno, da zajamem le dve leti, odločil pa sem se, da zaradi celovite predstavitve stanja in reševanja problematike dolgov do bank upnic vključim tudi še naslednji dve leti do leta 2013. V programu bo razdelano po obeh divizijah, po poslovnih področjih od proizvodnje, marketinga in prodaje, obravnavana bo tudi skupina kot celota. Namen je, da prikažem, kaj je treba napraviti za oživitev in postavitev temeljev rentabilnega poslovanja, ki bo omogočalo tudi poplačilo Elanovih dolgov.«

Sedanja organizacija Elana oziroma Skimarja je precej razpršena. Kakšne spremembe pri tem načrtujete?

»Danes ima Skupina Skimar kar 23 podjetij in do konca leta nameravam to število zmanjšati za polovico. Nekaj jih ne deluje več, imajo pa še določene zadrege iz preteklosti. Ključne nosilne družbe so tri: Elan, Elan Marine in Elan Inventa in njim je namenjena naša osrednja pozornost.«

Ko ste nastopili funkcijo predsednika uprave, ste dejali, da si boste morali izbrati tudi ekipo vodilnih. Kako napredujete pri tem?

»Prepričan sem, da je vedno najprej treba pregledati notranje vire. Elan ima veliko dobrih in sposobnih sodelavcev. Za nekatera področja, kjer ugotavljam primanjkljaj, bo treba iskati kader na trgu. Kot ste verjetno obveščeni, se je skupščina družbe odločila, da se najame mednarodna sanacijska ekipa, zato smo dali v več specializiranih časopisov povpraševanje po strokovnjakih, ki bi vodili obe osnovni diviziji – proizvodnjo smuči in proizvodnjo plovil. Na mednarodni razpis, ki še traja, smo prejeli že kar nekaj prijav.«

Po dobrih dveh mesecih vodenja ste verjetno že dobro seznanjeni s stanjem. Kako je Skimar posloval lani?

»Revidirani konsolidirani rezultati lanskega poslovanja bodo znani v začetku maja. V tem trenutku lahko rečem le to, da bo rezultat skupine Skimar okoli planiranega rezultata. Več sedaj ne morem povedati.« (Po dosedanjih objavah sodeč, to pomeni 12 milijonov evrov izgube – op. p.)

Z nastopom v Skimarju ste imeli tudi neprijetno nalogo, da odpustite presežne delavce. Znano je, da je bilo od skupno 180 delavcev 60 takšnih, ki jih je bilo treba odpustiti v odprto brezposelnost. Ste to že izvedli?

»Žal je bilo to treba storiti. Naj povem, da mi je za vsakega odpuščenega žal. Če želimo podjetja rešiti, žal ne gre drugače. Prestrukturiranje je težka naloga, vendar pomembna in nujno potrebna za uresničitev dolgoročne vizije in uspeh našega podjetja, ki nam bo zagotovil preživetje. Odpuščanja se dogajajo tudi drugod, recimo Rossignol jih bo odpustil 450; to se dogaja v naših panogah po vsej Evropi, pa tudi sicer je v industriji v tej krizi tega veliko. Da bi pri nas ublažili potrebna odpuščanja, smo najprej prekinili delo zaposlenih za določen čas in sodelovanje z agencijo za posredovanje najemnih delavcev. Poleg tega smo delavce iz proizvodnje plovil preselili na zimski program, saj je pri smučeh trenutno višja konjunktura, iščemo pa tudi alternativne programe.

Državi pa smo dali tudi iniciativo za vzpostavitev sistema pravnih ukrepov, ki bi omogočali, da bi ogrožene gospodarske družbe presežne delavce začasno napotile na čakanje, ne da bi se jim s tem prekinilo delovno razmerje. Pri tem bi delavci dobivali od države nadomestilo za brezposelne, po preteku šestih mesecev, ko bi se podjetje rekonstruiralo in prilagodilo razmeram, pa bi jih sprejeli nazaj na delo.«

Imate že morda oceno o tem, koliko delavcev naj bi začasno reševala država v procesu prestrukturiranja Elana?

»V vseh družbah Skimarja je trenutno zaposlenih malo več kot tisoč ljudi, od tega na lokaciji v Begunjah približno šeststo. Za čas prestrukturiranja predvidevamo, da naj bi država začasno prevzela približno sto ljudi.«

Skimar je v zadnjih dveh letih z dokapitalizacijami dobil kar precejšnja sredstva, ki jih je pri proizvodnji smuči namenil - po zagotovilih vaših predhodnikov - za povečanje proizvodnih kapacitet in za posodobitev tehnologije. Če je povečevanje kapacitet v časih, ko se trgi občutno krčijo, vprašljivo, pa je sodobnejša tehnologija verjetno prednost. Kako vi ocenjujete ta vlaganja?

»Menim, da bi se denar iz dokapitalizacij lahko precej bolje uporabil. Preveč se je vlagalo v tehnični sektor in premalo v marketing in prodajo samo, blagovno znamko ter poprodajne aktivnosti. Z novimi tehnologijami Fusion in Waveflex je sicer bil storjen korak naprej, ki je omogočil preboj v višje cenovne razrede, vendar prav upad trgov ne potrjuje računov ob vlaganjih.«

Velika vlaganja so bila tudi v proizvodnjo plovil. Najprej v serijsko proizvodnjo srednje velikih jadrnic, nato v izdelavo večjih jadrnic. Danes je navtični trg skoraj zastal …

»Res so bila tu zelo velika vlaganja na predpostavkah, ki se niso potrdile. Gradnja nove hale 6 in uvedba linije Impresion se niso izkazale kot dobra naložba, saj ne moremo konkurirati velikoserijskim proizvajalcem. Elan se z največ tristo izdelanimi jadrnicami ne more kosati na primer z Bavario, ki izdela nad dva tisoč jadrnic. Prisiljeni smo liniji zožiti in se prehodno preusmeriti na bolj obrtniški način izdelave. Tak način dela pa zahteva od delavcev širše znanje. Vendar pa, naj poudarim, si bomo prizadevali postati najbolj inovativno in tehnološko napredno podjetje z izvrstnim designom smuči in jaht.«

Lani se je večkrat omenjalo sodelovanje s Seawayem bratov Jakopin. Kako gledate na to?

»Vsako poslovno priložnost je treba skrbno proučiti. Trenutno ima Seaway pri nas najete prostore, kakšnega drugega sodelovanja pa z njimi ni.«

Konec lanskega leta je nastala ob plačilih za pravne storitve kar precejšnja afera. Kako urejujete to področje?

»V podjetju smo ustanovili svojo pravno pisarno. Kot smo ugotovili, pa je težava v tem, da je veliko dokumentacije ostalo v pravnih pisarnah, s katerimi so sodelovali. To je povsem nesprejemljivo in sedaj si prizadevamo, da bi to zbrali v podjetju. Večino pravnih poslov bomo torej opravljali sami, le za zastopanje pred sodišči bomo še najemali specializirane pravne pisarne.«

Najpomembnejše v teh razmerah so naročila. Kako kaže?

»Za zimski program se naročila zbirajo do konca maja in trenutno so naročila v skladu s planom – in si bomo prizadevali, da bi se to nadaljevalo, čeprav trga ne moremo napovedovati. Po planu načrtujemo izdelati približno enako količino smuči in desk kot lani – približno štiristo tisoč parov smuči in 250 tisoč desk. Tudi na navtičnem delu so znaki oživljanja, pri čemer planiramo dve tretjini lanske proizvodnje. Sicer pa iščemo tudi alternativne proizvodne programe, kot je izdelava vetrnic in turbin za vetrne elektrarne za boljšo izkoriščenost tehnologije in ljudi, ki jih že imamo. Verjamem namreč v uspešno prihodnost Elana in njegovo vodilno mesto na svetovnem trgu ter v svoje sodelavce, ki so srce Elana.«