Zgodbe muzejskih predmetov: V pričakovanju novega leta

Najskrivnostnejši in najlepši mesec je prav december, ko ob poslavljanju od starega leta in v pričakovanju novega napolnimo svoja srca z dobrimi željami do drugih. Začne se s prihodom sv. Miklavža, nadaljuje z božičem, nato s praznovanjem dneva samostojnosti in enotnosti ter se sklene s silvestrovim. Prazniki imajo poseben pomen in že tisočletja duhovno ovrednotijo človeško življenje.

Nerazumljive naravne pojave, ki so v ljudeh vzbujali strah, negotovost ali veselje, so si sprva razlagali s pomočjo modrih mož. Miti govorijo, da so ti možje opravljali obrede na določene dneve. Z obredi so pregnali zimo, zagotovili boljšo letino, rodnost in srečo. Tako so nastali dnevi, ki so bili namenjeni duhovnemu življenju in praznovanju. Prazniki so bili sprva poganski, te pa so s sprejetjem krščanske vere zamenjali krščanski in drugi prazniki.

Za božično-prednovoletne dni so pravili, da imajo mitološka bitja tedaj neizmerno moč. Ob zimskem sončnem obratu je noč najdaljša in v preteklosti so se ljudje bali, da bi sonce ugasnilo in bi nastala tema. V tem času »dvanajsterih noči« nastopa stara obredna šega, ko se duše rajnih v podobi našemljenih mladeničev vračajo. Radi bi se maščevali, so nasilni, po drugi strani pa prinašajo v hišo srečo in blagoslov. V alpskem svetu je še ohranjen starodavni obred obhoda zimskih šem, ki hodijo po hišah. V Sloveniji se je tak obred, obhod novoletnih šem – otepovcev, ohranil samo v Bohinju.

V tem tednu iztekajočega se leta zaključujemo niz prispevkov z naslovom Zgodbe muzejskih predmetov, kjer smo predstavili del naše bogate kulturne dediščine, ki jo hranimo v Gorenjskem muzeju. Vsak muzejski predmet ima svojo preteklost. Nekateri predstavljeni predmeti so bili last športnikov, kot so, denimo, čevlji Nejca Zaplotnika, s katerimi je osvojil najvišjo goro sveta, spet drugi so opozarjali na grozote prve svetovne vojne. Predstavljeni so bili preprosti vsakdanji predmeti ali dragoceni, kot sta kavni servis družine Zois ali neprecenljiv zlat nakit, najden v grobovih pri farni cerkvi v Kranju. Sodelavci Gorenjskega muzeja smo od meseca maja predstavili 33 muzejskih predmetov in jim vdahnili življenje s svojo zgodbo, ki je bila povezana z letnim časom, obletnicami ali prazniki.

Poslanstvo muzeja ni le, da muzejske predmete hranimo za poznejše rodove, temveč jih tudi predstavljamo javnosti na razstavah. Muzealcem Gorenjskega muzeja je v času pričakovanja novega leta največja želja, da vse te muzejske predmete predstavimo v zgodbi stalne muzejske postavitve v obnovljenem gradu Khislstein z naslovom Prelepa Gorenjska.