Prazniki ujeti v steklu

Marjan Česen iz Velesovega svojo domišljijo v oblikovanju stekla sicer sprošča celo leto, a prav december je čas, ko steklenih izdelkov za darila, aranžmaje in dekoracije izdela največ.

Čeprav je od zunaj videti kot povsem običajna garaža v domači hiši, so delovni in razstavni prostori Marjana Česna iz Velesovega v občini Cerklje prava galerija v malem. Kot prostora sicer zavzemajo velika električna steklarska peč, pult z različnim orodjem in pripomočki, škatle stekla in praški za barvanje steklenih izdelkov, a preostale stene se skrivajo za regali, polnimi živobarvnih steklenih umetnin – različnih skled in skledic nepravilnih oblik, stenskih slik, ur, križev in obeskov ter drugega nakita, iz stropa visijo stekleni lestenci, police pa polnijo tudi adventni venčki s steklenimi dodatki in različno novoletno okrasje.

Zadnje tedne steklarska peč obratuje praktično cele dneve, povpraševanje po steklenih umetninah je v teh prazničnih dneh namreč večje kot po navadi. Oblikovanje stekla, ki ga danes označuje za svojo veliko strast, je umetnost, s katero se je Marjan Česen prvič srečal iz gole potrebe. Že vrsto let je zaposlen v tehnični službi zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije na Brdu pri Kranju in aranžmaji ter smisel za oblikovanje mu nista bila tuja. »A vedno znova smo pri tem uporabljali iste stvari, čeprav so bile stranke vedno bolj zahtevne, nenehno je bilo treba dodajati kaj novega, posebnega. Začel sem razmišljati, kako bi jim lahko ustregel in kaj bi se dalo narediti. Ker se v trgovinah stvari, ki sem jih želel, ni dalo dobiti, sem se oblikovanja stekla preprosto lotil sam. Kupil sem steklarsko peč, se udeležil kratkega tečaja, prebral nekaj knjig ter se začel učiti, poskušati in ustvarjati,« se svojih steklarskih začetkov pred sedmimi leti spominja Marjan Česen, ki ima oblikovanje stekla danes registrirano kot dodatno dejavnost. Priznava, da so prva leta spremljali kupi popokane steklovine, izdelki, ki se zaradi učenja, preizkušanja prave temperature v peči in ostalih tehnik pač niso posrečili. Čeprav se še vedno zgodi, da že skoraj končani izdelki popokajo, je tega vse manj – izkušnje pač delajo svoje, samozavestno priznava, medtem ko odpre peč z ravno pečenimi izdelki. Živopisane steklene slike z motivi sadja in rož, ki jih v zadnjem obdobju najraje izdeluje, so uspele, čeprav jih čaka še nekaj obdelave. Od nekdaj v vse svoje izdelke najraje vpleta naravo, tako je bilo tudi pri letošnji kolekciji adventnih venčkov, ki so bili poleg steklenih dodatkov polni najrazličnejših storžev, plodov in drugih sestavin, ki jih sam nabira v naravi.

Medtem ko spretno pripravlja vse potrebno za izdelavo preprostih steklenih snežink – okraskov za novoletno jelko, opiše postopek, ki se sliši preprosto, a dela je zelo veliko, prav tako do zadnjega ne veš, kaj boš pobral iz peči, razlaga. Steklene plošče, ki so osnova vseh njegovih izdelkov, na poljubne dimenzije razreže s posebnim nožem z diamantnim rezilom in posamezne koščke – denimo za snežinko ali križ, naloži enega na drugega v obliko, ki jo želi. Tako pripravljeni izdelki romajo v peč, ki je na dnu enakomerno posuta s prahom; ta preprečuje, da bi se stopljeno steklo oprijelo površine, ter segreje na 960 stopinj Celzija. »Pri tej vročini se steklo stopi skupaj, pomembno pa je, da se pol dneva segreva in nato pol dneva ohlaja, saj peči ne smemo odpreti prej kot pri temperaturi 80 stopinj, saj steklo zaradi prevelike temperaturne spremembe popoka. Ko so izdelki tako staljeni in ohlajeni, jih posujem z oksidnim prahom želene barve in nato ponovim postopek v peči, da se prah stali skupaj s steklom in ga obarva. Če bi prah na steklo posul že pri prvi fazi, se prah ne bi lepo razporedil in izdelek ne bi bil tako lep,« razloži triinpetdesetletnik. Pri tem ustvarjanju na tak način zlaga več plasti stekla eno na drugo ali pa dodaja le posamezne koščke in oksid ter na tak način dobiva prav posebne efekte. Različne sklede, po katerih je najbolj znan, oblikuje na podoben način, le da krivine oblikuje ročno. Prav vsak izdelek na koncu zahteva še nekaj ročne obdelave, saj je ostre robove potrebno skrbno zbrusiti. Med dve plasti stekla dodaja tudi čipke ali pa druge dekorativne predmete.

»Tukaj, v delavnici, preživim prav vsako popoldne, večkrat ustvarjam do večera, tudi v noč ali pa celo vse do jutra, če mi kdaj kakšna stvar ne uspeva ali pa mi uspeva še posebej dobro, kar mi da dodatne energije. Možnosti v oblikovanju stekla so neomejene in mene to izredno sprošča,« še pove in doda, da v zadnjem času vse več razstavlja - v Kamniku, Kranju, Preddvoru, domačih Cerkljah in drugod ter da ga pri tem spodbujajo tudi odzivi obiskovalcev, kot denimo tale zapis v knjigi vtisov na eni od nedavnih razstav: »Lepota v steklo je ujeta, z njo domišljija se spretno prepleta, da čudi se duša in oko, zelo lepo, zelo lepo.«