Uresničile so se jima sanje

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 26. december 2011 / 06:00

Jana Tavčar in Robi Markič sta avtorja pesniških zbirk, ki jih je izdal Varstveno delovni center Kranj, v prednovoletnem času pa sta z njima razveselila tudi domače in prijatelje.

Nabito polna je bila prejšnji petek dvorana Varstveno delovnega centra Kranj, številni poslušalci pa so komaj čakali, da nekaj radostnih trenutkov podelijo s presrečnima avtorjema pesniških zbirk Jano Tavčar in Robijem Markičem. Za oba je bil to prav poseben trenutek, saj so njune pesmi v dveh prikupnih knjižicah zagledale luč sveta. Prav tako je bila na stvaritve obeh varovancev ponosna direktorica VDC Kranj Mirjana Česen.

»December je čas, ko v spomin na našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna praznuje tudi kranjska občina. Zato ni naključje, da smo se tudi v Varstveno delovnem centru odločili, da decembra predstavimo naša dva pesnika Jano Tavčar in Robija Markiča. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti tudi Mestni občini Kranj, tako županu kot njegovim sodelavcem, ki s svojo socialno občutljivostjo in posluhom finančno pomagajo zavodu pri vsebinah za dvig kakovosti življenja, ki jih tako, več kot nam nalaga zakon, lahko ponujamo našim varovancem,« je poudarila Mirjana Česen, obema pesnikoma pa je čestitala tudi kranjska podžupanja Nada Mihajlović.

Moje pesmi, moje sanje

Naslov pesniške zbirke Jane Tavčar je Moje pesmi, moje sanje. Jana, ki je stara 51 let, je svojo prvo pesem napisala, ko je bila stara dvajset let. Od takrat piše, ko začuti navdih. Svoje pesmi je predstavila že na številnih prireditvah v Varstveno delovnem centru Kranj in na prireditvah Društva sožitje Škofja Loka, nekaj pa jih je objavila tudi že v različnih glasilih. »Zame je danes zelo pomemben dan. Uresničila se mi je velika želja, da so moje pesmi predstavljene v pesniški zbirki. Pesmi mi pomenijo veliko veselje. Kadar pišem, se najraje umaknem na samo. V samoti pustim, da misli preidejo na papir. Želim, da bi bila pesem, ki jo pišem, čim lepša. Vsako napisano pesem predstavim staršema, ki me pri pisanju zelo spodbujata. Hvala vsem, ki ste omogočili, da so moje misli zbrane v knjigi,« je povedla Jana Tavčar, sicer doma iz Škofje Loke.

Moje bogastvo je pesem

»Zame pisanje pomeni nekakšno zapolnitev duše, zato sem ob pisanju presrečen. Rad bi se zahvalil vsem, ki so mi pomagali, da je knjiga izšla, od Andreje Pavlin do staršev, prijateljev,« pravi Robi Markič, ki pesmi piše za vse priložnosti in razpoloženja, njegova pesniška zbirka pa nosi naslov Moje bogastvo je pesem. Robi najraje piše o življenju in ljubezni. Kot pravi, o življenju veliko razmišlja, tudi on pa je svoj pesniški talent odkril pri dvajsetih letih. Sedaj je star štiriinštirideset let, v svoji zbirki pa ima že več kot tri tisoč osemsto pesmi.

Nasmeh te nič ne stane,

ko pokloniš ga nekomu v dar,

če v njem je iskrenost,

je to najlepši dar.

Jana Tavčar

Glava v svetlobi, pa trije golobi,

ki letajo skupaj v eni podobi.

Glas sreče, veselja, pa radost prinaša,

bela svetloba pa v sonce se vnaša.

In s tem dozorel je cilj v anekdoto,

in sam si in močen v vrlinah živiš,

dozorel v svetlobi se nič ne bojiš.

Robi Markič