Fiskalna unija za ohranitev evra

Voditelji članic Evropske unije so sklenili fiskalni pakt, s katerim so se zavezali k večji proračunski disciplini.

Kranj - Čeprav se zdi, da je fiskalni pakt, ki so ga evropski voditelji v prizadevanjih za ohranitev evra sklenili prejšnji teden, visoka politika, ki nas, Gorenjcev, ne zadeva, je resnica vendarle drugačna: evro zadeva vseh sedemnajst držav, tudi Slovenijo, ki sestavljajo evrsko območje in kjer je evro plačilno sredstvo. Bruseljski dogovor o oblikovanju fiskalne unije za zaostritev proračunske discipline za zdaj zavezuje le članice evrske skupine, vendar so možnost pridružitve napovedale tudi druge članice Evropske unije z izjemo Velike Britanije. »Postalo je jasno, da ni Evropske unije brez evra, da evra ni brez fiskalne unije in da ni prihodnosti Slovenije, kakršno si želimo, brez našega članstva v tej fiskalni uniji,« je po koncu vrha Evropske unije dejal Borut Pahor, predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, in poudaril, da je oblikovanje nacionalnega soglasja o članstvu Slovenije v fiskalni uniji enako pomembno, kot je bilo v času osamosvojitve. Pahor je za ta teden že napovedal sestanek s predsedniki strank, ki so se na nedavnih volitvah uvrstile v državni zbor, da bi se dogovorili o oblikovanju nacionalnega soglasja pa tudi o sprejetju intervencijskega zakona o zamrznitvi plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih transferjev in zakona o javnih financah, v katerega naj bi vključili tudi »zlato pravilo« fiskalnega pakta. To pravilo določa, da morajo biti javnofinančni proračuni članic uravnoteženi ali v presežku in da javni dolg ne sme preseči šestdeset odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Merilo za uravnoteženi proračun je strukturni primanjkljaj, ki na letni ravni ne sme preseči pol BDP. V primeru, da preseže to mejo, mora država predložiti program ukrepov in reform. Če primanjkljaj preseže tri odstotke BDP, bo Evropska komisija avtomatično ukrepala, razen v primeru, če bi temu nasprotovala večina članic evrskega območja.

Fiskalna unija je nov, dodaten ukrep za ohranitev evra, več je bilo sprejetih že ob pomoči Irski, Grčiji in Portugalski. Tako že deluje začasni sklad za zaščito evra (EFSF), ki ima trenutno 780 milijard evrov kapitala in 440 milijard evrov posojilne možnosti, dosežen pa je že tudi dogovor o vzpostavitvi stalnega kriznega mehanizma (ESM), ki ima sedemsto milijard evrov kreditnega potenciala, in o dokapitalizaciji sistemskih bank, s čimer naj bi delež najkakovostnejšega kapitala dvignili na devet odstotkov. Po oceni Evropske agencije za bančni nadzor bo za dokapitalizacijo potrebnih skoraj 114 milijard evrov.