Slovenika

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 12. december 2011 / 06:00

Kaj bi odgovorili, če bi vas vprašali, kateri je po vašem največji knjižni dosežek leta 2011? Če bi mene, bi z odgovorom ne bil v zadregi: to je Slovenika, Slovenska nacionalna enciklopedija. Izšla je v dveh zajetnih zvezkih, v prvem so gesla A-O, v drugem P-Ž. Vseh gesel je več kot osem tisoč, kakih dva tisoč je osebnih, druga so stvarna. Uredil jo je strokovni uredniški odbor, glavni urednik je Martin Ivanič. Ta je o projektu, ki ga je vodil, povedal: »Slovenika, slovenska nacionalna enciklopedija, je prikaz slovenskega ozemlja, se pravi enega najbolj 'prepišnih' območij v Evropi, in njegovih prebivalcev od znane davnine do danes. Prav zaradi stisk in zablod, ki smo jih kot narod prestali, je preživetje prednikov, oblikovanje slovenskega naroda med ostrimi čermi germanizacije in italijanizacije ter kronanje tega razvoja z lastno državo v resnici neprimerno večji dosežek. Slovenika poskuša nazorno, razumljivo, pregledno ter na podlagi znanstveno in strokovno preverjenih dognanj pokazati, kdo smo, kje smo živeli in živimo zdaj, kaj smo morali spotoma (kot komaj opazni v očeh velikih narodov in držav) prestati, kako smo iskali poti in tudi zaveznike k svoji narodni in državni osvoboditvi in suverenosti, kaj smo v tem prizadevanju po emancipaciji dajali okoliškemu svetu ter kaj je ta dajal in jemal nam. Govori o našem stoletnem in včasih bolečem spoznavanju, do katerega prej ali slej pride maloštevilen in usodno izpostavljen narod: da sta poroštvo preživetja in napredka le vzajemno sožitje in enakopravno sodelovanje ljudi in narodov. To, kar z izjemno umetniško in domoljubno močjo izpoveduje Prešernova Zdravljica oz. himna RS.«

Ob izidu Slovenike se samo po sebi postavlja vprašanje, v kakšnem razmerju je ta do Enciklopedije Slovenije, ki je v 16 zvezkih izšla v letih 1987-2002. Ivanič: »Slovenika je po obsegu in zasnovi novo, samostojno in tipično založniško delo. Opira se na temeljna sorodna dela, zlasti Slovenski veliki leksikon, leksikon Osebnosti, Slovenski etnološki leksikon ter številne druge priročnike, največ pa na Enciklopedijo Slovenije.« Slovenika se torej opira na Enciklopedijo Slovenije in druga navedena dela. In če ta že imamo, zakaj je bila njena izdaja sploh potrebna? »Družbene spremembe, pomanjkljivosti prve nacionalne enciklopedije, njena nedosegljivost v knjižni, kaj šele elektronski obliki za nove potencialne uporabnike, bistveno bogatejše leksikografsko znanje, vse to je govorilo za pripravo izpopolnjene, po obsegu in tudi sicer bolj uravnotežene, prečiščene, zlasti pa jedrnate in zato preglednejše nove nacionalne enciklopedije.« In ne nazadnje: Mladinska knjiga je ta svoj veliki met posvetila dvajsetletnici samostojnosti Republike Slovenije.

Izberimo zdaj za primer še eno od gesel. Kaj piše pod geslom Gorenjski glas? Preberimo ga (brez enciklopedičnih krajšav). Slovenika pravi, da je naš časopis, ki izhaja od 1948, »pokrajinski poltednik za širše območje Gorenjske. Predhodnika sta bila istoimensko medvojno glasilo OF (1944) in časnik Naše delo (1947). Izhaja v Kranju; večkrat je spremenil ime (1953-61 Glas Gorenjske, 1961-84 Glas, od 1985 Gorenjski glas) in pogostnost izhajanja (tednik, poltednik, izhajanje trikrat tedensko). Gorenjski glas poleg novic prinaša nasvete in razvedrilo. Od 2004 izhaja več tematskih prilog, med drugimi kulturna priloga Snovanja in lokalne priloge, namenjen posameznim lokalnim skupnostim. Prvi urednik je bil M. Telatko, po 1996 odgovorni urednici L. Bogataj in M. Volčjak (tudi direktorica).« Če bi bili pikolovci, bi se dalo kaj pripomniti in popraviti, a ne ob tej priložnosti.

Geslo Gorenjska pa se začne takole: »Pokrajina v severozahodni Sloveniji v zgornjem Posavju. Ime izvira od zgornjega dela zgodovinske dežele Kranjske. Gorenjska zajema zgornje Posavje nad sotočjem Save s Soro ter zgornje porečje Pšate, v širšem smislu tudi Kamniško-Bistriško ravnino in Ljubljansko polje. Sestavljajo jo visokogorski svet Julijskih in Kamniško-Savinskih Alp ter Karavanke, del Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja ter severozahodni del Ljubljanske kotline …« Toliko po prvem pogledu v Sloveniko. Temeljitejši in bolj kritičen pregled pa ob kaki drugi priložnosti.