Vrednosti nepremičnin na spletu

Z novim letom bodo podatki o vrednosti nepremičnin in njihovih lastnikih dostopni vsem uporabnikom spleta. V uradu informacijske pooblaščenke opozarjajo na kratenje pravice do zasebnosti.

Prvega januarja bo v veljavo stopila vladna uredba o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin, ki omogoča, da bodo podatki o vrednosti nepremičnin postali javni. Dostopni bodo na spletni strani Geodetske uprave RS (GURS), podatke o tem, koliko je vredna sosedova ali katera koli druga nepremičnina in kdo je njen lastnik, bodo tako lahko izvedeli vsi, ki bodo poznali hišno številko ali identifikacijsko številko stanovanja.

Namera GURS-a je še pred uveljavitvijo sprožila kar nekaj pomislekov. V uradu informacijske pooblaščenke poudarjajo, da sama Uredba o množičnem vrednotenju nepremičnin ne ureja obdelave osebnih podatkov - le določa, na kakšen način se ovrednotijo nepremičnine. A ko nepremičnino povežemo z lastnikom, vrednost nepremičnine postane njegov osebni podatek, saj se nanaša na njegovo ekonomsko identiteto. »GURS namerava storiti prav to: podatek o ocenjeni vrednosti nepremičnine objaviti na istem mestu kot ime, priimek, letnico rojstva in naslov stalnega prebivališča lastnika in kopico drugih podatkov o nepremičnini. Takšni objavi nasprotujemo, ker po našem mnenju ni razloga, zaradi katerega bi bila takšna javna objava osebnih podatkov v javnem interesu - ne prinaša splošne družbene koristi, ki bi pretehtala nad interesom posameznika, da te podatke ohrani zase. Cilj varstva osebnih podatkov je predvsem zagotoviti posamezniku nadzor nad njegovimi osebnimi podatki - da ve in lahko pričakuje, kdo in za kakšen namen bo do njih dostopal, na kakšen način jih bo uporabil, koliko časa hranil ... Že samo dejstvo, da lahko kdorkoli vpogleduje v te podatke, ne da bi bil določen konkreten namen javnosti podatkov, lahko pomeni zlorabo pravice do varstva osebnih podatkov posameznikov. Pri podatkih, ki so enkrat objavljeni na internetu, pa je možnosti za zlorabe približno sedem milijard - toliko kot je ljudi na planetu, pomnoženo z njihovo domišljijo, hudomušnostjo in nekoliko manj dobrohotnimi nameni. Če država brez utemeljenega razloga na internetu objavi osebne podatke vseh lastnikov nepremičnin, smo lahko 'previdni' le tako, da prodamo nepremičnino in nismo več njen lastnik,« so pomisleki Rosane Lemut Strle, namestnice informacijske pooblaščenke. Dodaja, da so v fazi sprejemanja zakona in uredbe podali svoje pripombe, ki pa niso bile upoštevane. Ker zakon že velja, jim tako preostane le še možnost ustavne presoje.

Na Geodetski upravi RS ob tem pojasnjujejo, da imajo takšen model že vrsto let nekatere skandinavske in zahodnoevropske države in da so skrbi odveč, saj bodo objavili zgolj vrednosti posameznih nepremičnin, ne pa premoženja posameznikov. Prepričani so, da bo javen vpogled v vrednosti nepremičnin zagotovil večjo preglednost in transparentnost nepremičninskega trga in da bodo številni nepremičninski posli tako bolj pošteni. Nepremičninske agencije objavo podatkov na tak način podpirajo, a hkrati opozarjajo, da cene nepremičnin določa trg, ne država.