Mošnje – to je moja in naša vas

Naša vas Mošnje leži v primežu avtoceste Peračica-Hrušica in regionalne ceste Jesenice-Ljubljana. Vendar lahko rečem, da to vaščanov niti preveč ne moti. S tem je bilo rešeno problematično podvinsko križišče, v neposredni bližini pa je tudi križišče za dostop na avtocesto.

Sicer pa je moj prispevek namenjen življenju v Mošnjah od časa pred drugo svetovno vojno in do danes, torej v zadnjih 80 letih, kolikor pomnim. Naša vas ima pestro staro in novejšo zgodovino. Nekaj o tem si naključni obiskovalci ali skupine lahko ogledajo v vaškem muzeju, ki je edinstven na Gorenjskem, za katerega skrbi in ga še vedno dopolnjuje lokalno turistično društvo Mošnje. Pred kratkim so namestili lične prepoznavne table »Arheološka pot«, nameščene so na krajih, kjer se lahko kaj zanimivega vidi. Začne se pred kulturnim domom, konča pa južno od vasi pri znani odkriti rimski vili Rustica.

 

Mošnje so pred drugo svetovno vojno imele 45 hiš, danes jih je čez sto. Starejši vaščani še dobro pomnijo, da se je vas razdeljevala na tri imena, Zgornji konc, Spodnji konc in Graben. V Spodnjem koncu so bile kmetije, nekatere večje, po pojmovanju tistega časa. V Zgornjem koncu, v bližini cerkve sv. Andreja (iz l. 1154), pa je bila občina, do l. 1937, šola, trgovine, gostilne in tudi nekaj manjših obrtnikov. Naselje Graben je bilo razred zase, imenovali so ga »zlata jama«, v avstro-ogrskih časih so ga imenovali tudi »pajklodorf«. Potok Dobruša je na svoji poti do izliva v Savo v Globokem poganjal vodna kolesa trem mlinom in dvema žagama venicijankama. Dobruša še vedno teče svojo pot, a o mlinih in žagah skoraj ni več sledu. Povozila sta jih čas in napredek, tudi Dobruša je revnejša, kar se tiče rib, rakov, vider in vodnih kosov. Od vsega tega je ostala ohranjena le še 160 let stara Koroščova žaga venicijanka – samica, ki jo gospodar tu in tam še spravi v pogon. Sicer pa se prvi mlin v Mošnjah omenja v zapisih že iz leta 1378 kot grajski mlin grofov Ortenburških, ki so bili v tistem času lastniki Podvinskega gradu.

 

Veliko sprememb je vas doživela po koncu vojne, ko so se vaščani vrnili iz pregnanstva. Vaščani so bili izseljeni na Bavarsko, del vasi pa je bil požgan. Obnova vasi je prinesla spremembe in napredek. Zgrajen je bil kulturni dom, obnovljena šola, nova trgovina in še bi lahko našteval.

 

Če se vrnem nekoliko nazaj, bi bilo krivično, če ne bi omenil, da je bila že pred I. svetovno vojno v župnišču hranilnica in posojilnica, delovalo je katoliško prosvetno društvo, v vasi sta bili mlekarna in drevesnica. Gasilsko društvo je bilo ustanovljeno že leta 1898. Skratka, iz vsega tega lahko sklepamo, da so Mošnje gospodarsko in politično vodili modri možje. Tudi sedanja generacija je na tem področju aktivna in razgledana. Mladi in manj mladi delujejo v številnih društvih in organizacijah. Družijo se in skrbijo, da je naša vas vedno bolj prepoznavna.

 

Pridite in se sami prepričajte, prijazno vas bomo sprejeli, skušali vam bomo povedati vse, kar vas bo zanimalo. Do tedaj pa vas v imenu sovaščanov in v svojem imenu lepo pozdravljam.

 

Ciril Zupan,

Mošnje