Volitve: kaj bo z davki?

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Splošno / sreda, 30. november 2011 / 06:00

Večina strank na področju davkov napoveduje uvedbo davka na luksuz in nepremičnine, več dohodninskih razredov, dodatno razbremenitev gospodarstva, le redke pa dvig DDV.

Kranj - Igor Hribar, kandidat LDS, pravi, da si bodo prizadevali, da bo fiskalna politika postala prožnejša in preglednejša, nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti pa zaostren. »Med drugim bomo podpirali odpravo davka na izplačane plače, omejili zgornjo višino vseh prispevkov iz bruto plač, uvedli davčne spodbude za podjetnike - začetnike, uvedli plačevanje vrtcev v skladu z dejanskim premoženjskim stanjem, odpravili plačevanje prispevkov aktivnim upokojencem, davčno spodbujali štipendiranje, uvedli varčevalni račun za pokojninsko varčevanje, odpravili večkratno obdavčitev istih prihodkovnih kategorij. Uvedli bomo olajšave za investicije v tehnološki razvoj, spodbujali bomo sveže naložbe v sodelovanju z občinami in regijami ter dodatno obdavčili razkošje.«

Robert Plavčak, Gibanje za Slovenijo, napoveduje, da bodo zagotovili učinkovitejše pobiranje davkov, pravičnejšo obdavčitev nepremičnin in uvedli nov davek na nepremičnine, obdavčili bodo luksuz ter davčno razbremenili gospodarstvo: »Srednji sloj prebivalstva je treba razbremeniti, zato zagovarjamo spremembo dohodninske lestvice v več davčnih razredov in obvezen dvig spodnjega praga obdavčitve dohodka. Gospodarstvo je treba razbremeniti in davčno spodbuditi ter sprejeti boljše davčne olajšave iz naslova investicijskih vlaganj, za investicijske rezerve ter za povečanje zaposlenosti in zaposlovanje invalidov. Nepremičnine, ki ne služijo bivanju, je treba obdavčiti. Nepremičnine, v katerih bivamo, pa naj se oprostijo obdavčitve.«

Darja Lavtižar Bebler, SD, meni, da je treba breme socialne države porazdeliti bolj pravično. Zato so naklonjeni popravkom dohodninske zakonodaje za izboljšanje položaja najnižjih dohodkovnih skupin zavezancev in srednjega sloja ter za bolj optimalno razvrščanje dohodninskih zavezancev po davčnih razredih, z možnostjo razširitve na pet davčnih razredov. »Naklonjeni smo tudi nepremičninskemu davku, ki bi pravičneje prerazporedil davčno breme na tiste, ki posedujejo večje število nepremičnin velike vrednosti, in dodatni obdavčitvi luksuza. Naklonjeni smo uvedbi davka na finančne transakcije, ker bi tak davek za zavezance pomenil zelo majhno obremenitev, za proračun pa pomemben prilivov. Predvidevamo tudi davčne olajšave za določene dejavnosti strateškega pomena, ki bi ustvarile nova delovna mesta. Naklonjeni smo tudi uvedbi možnosti plačevanja pavšalnega davka za obrtnike in male podjetnike.«

Za dvig DDV

Darja Radić, Zares, predlaga delno razbremenitev srednjega sloja z uvedbo več razredov in spremembo višin sedanjih razredov pri dohodnini ter obdavčitev bogatih z uvedbo dodatnega davčnega razreda: »Za najbogatejše se z nizko davčno stopnjo obdavči vse premoženje nad določeno vrednostjo, s t. i. zeleno davčno reformo se obdavčita onesnaževanje in energetska potratnost, pridobljena sredstva pa usmerijo v razbremenitev obdavčitev dela, kjer podpiramo tudi omejitev stopnje za plačilo prispevkov navzgor. Predlagamo dvig zgornje meje DDV do dva odstotka, ne pa tudi nižje stopnje DDV, ker bi to prizadelo socialno najbolj občutljive. Na ravni EU je treba uvesti davek na finančne transakcije. Predlagamo obdavčitev nadstandardnih nepremičnin in praznih nepremičnin, ki niso namenjena oddaji. Predlagamo tudi obvezno plačilo davkov in prispevkov brez možnosti odloga, učinkovito pobiranje davkov s posodobitvijo poslovnih procesov davčne uprave. Podjetja, ki se selijo v davčne oaze, morajo doleteti sankcije v obliki posebnega obdavčenja povratnih storitev v izvorni državi.«

Alojz Potočnik, Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija, pravi, da je tudi ob nujnem varčevanju v javnem sektorju imperativna zahteva po znižanju davkov malo verjetna: »Znižanje davkov da takoj in tam, kjer se pomaga gospodarstvu, torej investicijam in ustvarjanju novih delovnih mest. Spodbude nameravamo uveljaviti z začasno opustitvijo ali znižanjem iz naslova socialnih prispevkov in nižanjem efektivne stopnje davka na dohodke (dobiček) gospodarskih subjektov. Pri dohodnini je porazdelitev dohodkov zaposlenih zelo stabilna, večjo obdavčitev premožnejših gre torej iskati v obdavčitvi premoženja, predvsem tistega, ki ni v neposredni uporabi ali je nesorazmerno nadstandardno. Zaradi zniževanja proračunskega primanjkljaja predvidevamo kot možen dvig splošne stopnje DDV na 21 odstotkov, znižane stopnje 8,5 odstotka ne bomo spreminjali.«

Uvedba davčnih počitnic

Hermina Krt, stranka TRS, napoveduje oblikovanje nove dohodninske lestvice, ki bo bolj obdavčila državljane z najvišjimi dohodki: »Uvedli bomo tudi davek na neaktivno premoženje, bolj bomo tudi obdavčili luksuz, alkohol in tobak. Z zeleno davčno reformo bomo obremenili tiste gospodarske dejavnosti, ki prekomerno obremenjujejo okolje, in z davčnimi olajšavami spodbujali zeleno trajnostno gospodarstvo. Smo proti zviševanju DDV in znižanju davka na dobiček. Uvedli bomo letne davčne pavšale za mala in srednja podjetja za prvi dve leti poslovanja, možnost davčnih pogajanj in odkupa davčnih knjig. Smo proti vsem, ki izigravajo »pravila igre« na področju plačevanja davkov, zato je treba nujno okrepiti kontrolne mehanizme.«

Marko Pogačnik, SDS, napoveduje, da bodo uvedli pavšalne obdavčitve za mikro podjetja in samostojne podjetnike ter s tem med drugim spodbudili rast podjetništva in legalizirali del sive ekonomije. »Naš program predvideva tudi postopno znižanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov, uvedbo davčnih počitnic za nova podjetja. V skladu s sedanjim zakonom o dohodnini se prehod v najvišji razred dohodnine začne že pri približno povprečni plači, kar deluje nespodbudno na zaposlovanje strokovnjakov. S spremembo dohodninske lestvice bodo prejemki najproduktivnejših delavcev manj obdavčeni. Predlagamo oprostitev plačila dohodnine dohodkov od inovacij, uvedbo neomejene 40-odstotne investicijske olajšave, povečanje olajšave za raziskave in razvoj na sto odstotkov. Sprememb pri DDV ter obdavčitvi kapitalskih dobičkov in obresti ne načrtujemo.«

Janez Balkovec, Lista Virant, se zavzema za poenostavitev davčnega sistema, ki bo spodbujal odpiranje novih delovnih mest: »Višanje davkov ni v našem programu. Pri dohodnini je ena najbolj potrebnih sprememb razbremenitev srednjega razreda, tako s kapico na socialne prispevke kot tudi z dvigom meje najvišjega dohodninskega razreda. Naša programska zaveza je, da bomo dohodnino še dodatno administrativno poenostavili, prav tako davek na dohodek pravnih oseb. Odpravili bomo dvojno obdavčitev dividend, z nižjo stopnjo davka na dohodek malih podjetij in samostojnih podjetnikov pa spodbudili podjetništvo. Novega davka na nepremičnine ne bomo uvajali, saj so te obdavčene že danes z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, ki pa ga vsi lastniki ne plačujejo po enakih merilih oziroma ga nekateri sploh ne. Naš cilj je, da odpravimo te anomalije.«

Ljubo Jasnič, DeSUS, se bo zavzemal za pavšalno obdavčitev podjetnikov in manjših gospodarskih družb ter poenostavitev računovodstva: »Uvedba pavšalne obdavčitve bi zmanjšala potrebo po davčnem nadzoru in davčne blagajne ne bi bile potrebne. Drugih davkov ne bi zmanjševali oz. povečevali.«