Zgodbe muzejskih predmetov: Odlikovanja dr. Janeza Bleiweisa

Besedilo: Beba Jenčič
Kategorija: GG Plus / petek, 25. november 2011 / 06:00

V teh dneh, točneje 29. novembra, bo minilo 130 let od smrti velikega Slovenca, ki ga imenujemo tudi oče slovenskega naroda, dr. Janeza Bleweisa.

Z njegovim imenom se v Kranju srečujemo vsak dan, ne da bi na to sploh pomislili. Ena od glavnih prometnic je Bleiweisova cesta, imamo njegov spomenik in rojstno hišo s spominsko ploščo.

Kranjskemu trgovcu Valentinu Pleiweissu in Tereziji roj. Smrekar se je 19. novembra 1808 rodil prvi otrok Janez. Osnovno šolo je obiskoval v rodnem mestu, nato pa je šel v ljubljanske šole. Na Dunaju je študiral medicino in veterino, leta 1832 dokončal študij medicine in leto kasneje je pridobil naziv magister porodništva že s priimkom Bleiweis. Magister živinozdravilske umetnosti je postal leta 1836. V času študija je spoznal Karolino Fellner, se z njo poročil in rodil se jima je sin Karel (Dunaj,1834-Ljubljana,1909). V Ljubljano se je z družino preselil leta 1841, tam se je začela njegova strokovna in politična pot.

Strokovno pot je začel kot predavatelj veterine in živinozdravilstva na Medikokirurškem zavodu ljubljanskega liceja do leta 1850, ko so zaprli licej. Leta 1856 je na Poljanah v Ljubljani skupaj z rojakom iz Čirč dr. Simonom Strupijem ustanovil Živinozdravilsko in podkovsko šolo. Dr. Janez Bleiweis je postal ravnatelj šole in predavatelj. Šola je delovala do leta 1874. Bil je ravnatelj porodnišnice, član Deželnega zdravstvenega sveta in član Zdravstvenega odbora mesta Ljubljane. Ukvarjal se je z izboljšanjem higienskih razmer in si prizadeval za preprečevanje različnih epidemij, zlasti kolere. Med letoma 1856 in 1874 je bil imenovan za deželnega živinozdravnika. Leta 1843 izdal prvo slovensko knjigo s področja veterine Bukve za kmeta.

Leta 1842 je postal tajnik Kmetijske družbe v Ljubljani in ostal vse do svoje smrti. Ta družba je začela leta 1843 izdajati edini slovenski časopis Kmetijske in rokodelske novice, njegov urednik pa je postal Bleiweis in tako je vstopil tudi v politiko. Poleg Novic je urejal tudi Veliko in Malo pratiko. Bil je tudi poslanec v Kranjskem deželnem zboru. Ob svoji sedemdesetletnici je postal oče naroda, saj so pripravili veliko manifestacijo za Zedinjeno Slovenijo. Na predvečer ga je počastilo petsto baklonoscev, pevci s podoknico, godba in udeležba petnajst tisoč ljudi. Dejaven je bil tudi v Slovenski matici, bil njen predsednik vse od leta 1875 pa do 1881 ter tudi urednik Letopisa Slovenske matice.

Cesar Franc Jožef I. mu je 17. junija 1881 podelil viteški naziv in grb plemeniti Trsteniški.

Leta 2009 je Gorenjski muzej dobil posebno pomembno donacijo. Njegov prapravnuk dipl. ing. Andrej Bleiweis je predal muzeju v trajno last pomembna odlikovanja in častna imenovanja dr. Janeza Bleiweisa, prav tako pa tudi odlikovanja njegovega sina dr. Karla in vnuka Janka.