Od kamna do turizma

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / petek, 25. november 2011 / 06:00

Pred nedavnim je izšel zbornik Blejski grad, 1000 let prve omembe. Namenjen je širšemu bralstvu, saj je njegova zgodovina obdelana s trinajstih različnih vidikov. O njem sem se pogovarjal z urednikom Markom Vidicem.

Pobudo za zbornik so dali v Muzejskem društvu Bled, želja po tehtnih strokovnih prispevkih pa je kaj kmalu prerasla njegove okvire …

»Že leta 2004 je izšel zbornik Bled 1000 let, s tokratnim zbornikom Blejski grad 1000 let prve omembe pa založniki Muzejsko društvo Bled, Narodni muzej Slovenije in Zavod za kulturo Bled zaznamujemo tisočletnico prve omembe Blejskega gradu. Pobudo za zbornik so dali v Muzejskem društvu s predsednikom Srečom Vernigom na čelu z željo, naj se vanj zapiše vse, kar je danes znanega in dokazljivega o gradu, to pa seveda prerašča okvire ljubiteljskega domoznanstva, ki je osnovno poslanstvo društva. Zato so k sodelovanju povabili strokovnjake, ki so oziroma še vedno vsak na svojem področju raziskujejo in odkrivajo zgodovino gradu. Mene so v projekt pritegnili kot urednika, saj sem bil dolga leta tudi urednik pri Enciklopediji Slovenije.«

K sodelovanju ste povabili kar petnajst avtorjev, tako vrhunskih strokovnjakov z različnih področij, geologov, umetnostnih zgodovinarjev, zgodovinarjev, arheologov, arhitektov … kot piscev, ki so nekoliko drugače predstavili svoj pogled na grad. Zastavili ste zelo širok pregled …

»Z večino avtorjev prispevkov so bili pravzaprav že dogovorjeni izdajatelji. Kot rečeno, je tako sodelovalo petnajst avtorjev, ki so napisali trinajst prispevkov. Namen zbornika namreč ni le predstaviti listino s prvo omembo gradu, naša želja je bila posvetiti se zgodovini, obstoju in problematiki gradu v najširšem smislu od geološke sestave tal, na katerih stoji grad, do pešačenja od Bleda do Briksna na Tirolskem, kjer se nekako začenja zgodovina Blejskega gradu.«

… ki ga v prvi vrsti zaznamuje listina, v kateri je Blejski grad prvič omenjen in je tudi tematika prvega prispevka zbornika, mar ne?

»Tako je. Eden najmlajših slovenskih akademikov dr. Peter Štih, tudi dopisni član Avstrijske akademije znanosti, se loteva razlage listine kralja Henrika II., ki je najprej leta 1004 škofiji v Briksnu podelil pravice do manjšega dela posesti v blejskem koncu, ki ga je po sedmih letih oplemenitil z dodatnimi posestmi in osrednjo točko gospostva, gradom na skali nad jezerom. Objavljena sta original listine in njen prevod v slovenski jezik. Dr. Matjaž Bizjak z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa na ZRC SAZU, nedvomno največji poznavalec briksenskega gospostva pri nas, piše o rodbini Kraig, ki je bila najdlje zakupnik posestva in je z njim ravnala zelo mačehovsko. Pravna zgodovinarka dr. Katja Škrubej v zanimivem besedilu piše o sodnih prisegah kmetov v blejskem gospostvu, ki je v svojem času sodilo med najbogatejše v škofiji.«

Pri tem je seveda zanimiv tudi pogled z nasprotne strani, za kar ste pridobili strokovnjaka iz Briksna. Kako tam gledajo na Bled?

»Upokojeni profesor na Filozofsko-teološki visoki šoli v Briksnu dr. Josef Gelmi je obdelal odnose med Briksnom in Bledom od začetka do danes. Briksenska škofija je Bled imela v lasti skoraj osemsto let. Iz članka je razvidno tudi, da so se po osamosvojitvi Slovenije odnosi med mestoma znova okrepili in potekajo na različnih ravneh. Pred sedmimi leti so se odnosi oplemenitili s podpisom partnerstva med obema mestoma.«

Pritegne tudi članek o »zgodovini« hriba, na katerem se tako mogočno nad jezerom dviga grad. Tudi to je bilo v preteklosti menda že dobro raziskano, tako v geološkem smislu kot kasneje z arheološkimi raziskavami?

»Apnenec in dolomit sta kamnini, ki najpogosteje gradita hribe okrog Bleda, tudi Grajski hrib, ki sta ga raziskala doktorja geologije Miloš Bavec in Matevž Novak z Geološkega zavoda Slovenije. Z geologijo hriba se stroka ukvarja že od leta 1884 naprej, najnovejše raziskave pa so pokazale, da so kamnine grajskega hriba nastale v srednjem triasu pred približno 241 milijoni let. Tudi arheološke raziskave so na področju grajskega pobočja stalnica že več kot sto let. Tisti, ki ima največji vpogled v »grajsko arheologijo«, je zagotovo arheolog dr. Timotej Knific iz Narodnega muzeja Slovenije, ki je poskrbel tudi za zanimivo branje o ljudeh, ki so na Bledu živeli že stoletja, preden je ta dobil grad. Menda pa je v grajskem poslopju in okolici še kakšna skrivnost, zato je želja arheologov po novih izkopavanjih velika. Obsežen je tudi članek o prenovah Blejskega gradu skozi stoletja avtorice Nike Leben. Grad je med najbolje dokumentiranimi grajskimi stavbami pri nas, saj so najstarejši sanacijski načrti že iz leta 1695. Objavljamo tudi načrte obnov v prejšnjem stoletju.«

Tu so še prispevki o starih grajskih upodobitvah, posebnost pa sta sliki Bleda z okolico iz leta 1775, ki »visita« v Briksnu …

»Gre za dva prispevka, ki se ukvarjata z upodobitvami predvsem Blejskega gradu. Vodilni slovenski kasteleolog dr. Ivan Stopar se je posvetil predvsem raznim grafičnim podobam, oljnim slikam in kvalitetnim blejskim vedutam, ki kar kličejo po posebni obravnavi v reprezentativni monografiji. Blejski župan Janez Fajfar, po stroki etnolog in geograf, pa predstavlja dve veliki sliki, ki sta v škofijskem muzeju v Briksnu. Članek arhitekta in urbanista Janka Rožiča je posvečen čudenju in občudovanju Blejskega gradu. Gledati grad še ne pomeni tudi videti; samo zaznati in poznati ni isto kot spoznati, pravi avtor. Od kod je Prešeren ugledal »z okolšno to, podobo raja«?

V zadnjem delu zbornika lahko marsikaj izvemo še o grajski muzejski razstavi in turističnem vidiku gradu, posebej izviren pa je tudi zadnji potopisni članek.

»Muzejsko razstavo na gradu predstavlja Tomaž Nabergoj iz Narodnega muzeja Slovenije, turistični vodnik in informator Marjan Zupan pa nam približa znamenite obiskovalce Bleda in Blejskega gradu, od filozofa Kuzanskega v petnajstem stoletju do kraljev, predsednikov, športnikov in kulturnikov v današnjem času. Povezavo med Briksnom in Bledom sta nekoliko drugače zastavila popotnik Vido Kregar in umetnostni zgodovinar dr. Ferdo Šerbelj, prvi je namreč to 250-kilometrsko pot prepešačil v sedmih dneh in jo za zbornik temeljito opisal, drugi pa je njegovo popotovanje oplemenitil z zanimivostmi in kulturno zgodovinskimi znamenitostmi na tej poti.«

Zbornik je strokovno delo, hkrati ima obliko čtiva, namenjenega razmeroma širokemu krogu bralcev. Se strinjate, da bi zbornik moral najti svoje mesto v vsaki blejski družini?

»Vsekakor. V zborniku ni predstavljena le zgodovina Blejskega gradu in okolice, ampak je ta slovenski biser predstavljen mnogo širše. Poleg strokovnih del v njem najdemo tudi domoznanske vsebine, ki nam razkrivajo marsikaj zanimivega in nas napotijo k nadaljnjemu raziskovanju. Zbornik pa ni namenjen le domačinom, ampak tudi tujim gostom.«

Kar pomeni prevode v tuje jezike?

»Namen je, da bi ga za začetek prevedli vsaj v angleški jezik, saj je grad kot tak nedvomno prvi na lestvici znamenitosti večine turistov, ki obiščejo Bled. Zbornik je tudi bogato slikovno opremljen, krasi pa ga tudi lična oblika, za kar je poskrbela Barbara Bogataj Kokalj.«