"Filmi so moja droga!"

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Prosti čas / sreda, 23. november 2011 / 06:00

Mednarodni filmski festival v Ljubljani (LIFFe) je gostil številna znana imena iz sveta filma, med drugimi tudi kranjskega režiserja Mitjo Okorna, ki s svojim novim filmom Pisma sv. Nikolaju že podira rekorde.

Kdo ali kaj je Mitja Okorn? Skejter, ki mu je uspel veliki met, ali garaški filmar, ki zna iz banalnosti lokalnega 'podzemlja' narediti vseslovenski hit? Zdi se, da se vse, česar se dotakne, spremeni v zlato. Njegov najnovejši film, božična romantična komedija Pisma sv. Nikolaju na Poljskem, kjer je bil posnet, že podira rekorde gledanosti (prvi vikend že blizu štiristo tisoč gledalcev), zanimanje pred premiero v naših kinematografih, ki bo 15. decembra, pa raste tudi tukaj.

Svojo zgodbo o uspehu, sicer zasluženem in prigaranem z vsakim kadrom, nam je zaupal na obisku letošnjega LIFFe-ja. Že sam nastop odraža glavne značilnosti njegove osebnosti: hiperaktivnost, angažiranost, energija, ambicioznost. Še preden je publika v polni dvorani Cankarjevega doma lahko zajela sapo, jo je Okorn že zasul z anekdotami, dovtipi, filmskimi citati ter z inserti iz svojih filmov: od začetnih lokalnih skejterskih kompilacij prek videospotov, reklam pa do prvega celovečerca Tu pa tam, s katerim je dokončno zaslovel in po svoje postal prevelik za Slovenijo. Birokracija pri nas pač ne pozna meja, in ko so mu zavrnili podporo pri snemanju filma o mafiji, se je odločil, da svojo pot nadaljuje na Poljskem, od koder je dobil vabilo privatne televizijske hiše za snemanje nadaljevanke 39 in pol. Iz nje je naredil splošen TV-hit (posamezne epizode si je ogledalo tudi po šest milijonov gledalcev), glavnega igralca spremenil v najbolje plačanega zvezdnika, številne glasbene goste (kot prej pri nas skupino Kocka) pa izstrelil v orbito. Rekorde gledanosti rušijo tudi njegovi glasbeni ter reklamni spoti.

Za vse te projekte pa, poudarja tridesetletnik, je treba ogromno volje in energije. Neštete ure, preživete na snemanju ter kasneje pri montaži, nenehna borba s producenti, omejitveni snemalni roki, zapletena logistika, iskanje optimalnih montažnih rezov, dopovedovanje scenaristom, kateri prizori pridejo v poštev in kateri ne – vse to je na koncu vendarle obrodilo sadove v Okornovem drugem celovečercu, filmu Pisma sv. Nikolaju, ki je na tem, da postane eden najbolj gledanih poljskih filmov vseh časov, svoj pohod pa začenja tudi po prestižnih svetovnih filmskih festivalih. Poljski božični tearjerker za dva milijona evrov namesto slovenske mikroproračunske urbane kriminalke? Pošteno – Slovenija Mitji Okornu ni pustila postati slovenski Tarantino, zato mu ni preostalo drugega, kot da postane poljski Capra: njegovo Življenje je čudovito (1946) je pismo, ki vsak božič pride na pravi naslov.