Gorenjska je podhranjena

V tem trenutku bi v Zdravstvenem domu v Kranju takoj zaposlili pet zdravnikov družinske medicine, po enega v Kranjski Gori, na Bledu in v Bohinju. V Kranju takoj dobita delo zdravnik na urgenci in pediater. Na Jesenicah bi zaposlili zdravnika na urgenci. "Gorenjska je podhranjena s kadrom, tudi niz dejavnosti je slabše dostopen kot v slovenskem povprečju," je opozoril sogovornik Jože Veternik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske, ki je pred kratkim nastopil svoj peti mandat.

Poglejva primer Kranja: zdravnik splošne medicine gre v pokoj, pacient zato dobi drugo zdravnico, ki gre kmalu na porodniški dopust. Nadomestnega zdravnika ni, zato se pacient, ko zboli, seli iz ambulante v ambulanto …

»V Kranju zares manjka veliko zdravnikov. Če je le mogoče, poskušamo vsako daljšo odsotnost zdravnika nadomestiti z novim zdravnikom v ambulanti. To so večinoma mlajši zdravniki, ki še delajo pod nadzorom mentorja. Če je zdravstveni dom manjši, je to še težje zagotoviti.«

Ampak mladi zdravniki praviloma ne ostajajo dolgo v zdravstvenem domu. Večinoma odhajajo v večje centre.

»Res so mladi pri nas le določen čas, dokler ne dobijo specializacije, ki pa žal pogosto ni specializacija iz družinske medicine, ampak s področja klinične medicine. Se pravi, da odhajajo v bolnišnice.«

Zakaj je predvsem za mlajše zdravnike še vedno tako nezanimivo delo na primarni ravni zdravstva na periferiji, če gledava s pozicije Ljubljane?

»Problem kar cele Slovenije je pomanjkanje zdravnikov splošne družinske medicine. Mogoče to res ni tako evidentno v Ljubljani, v Kranju kot četrtem največjem slovenskem mestu pa je v zadnjem času problem izrazit.

Sprašujete me, zakaj se študentje in diplomanti Medicinske fakultete teže odločajo za specializacijo iz družinske medicine. Po moji oceni najprej zato, ker je delo družinskega zdravnika zelo zahtevno. Je delo, ki je vezano na velik obseg pacientov, saj dnevno prihaja v ambulanto tudi do sedemdeset pacientov, še posebej v obdobjih širjenja virusnih obolenj. Zdravnik družinske medicine ima poleg svoje ambulante tudi obvezna dežurstva na urgenci. Vseh teh stresov v bolnišnici ni, ker je sistem bolj umirjen in utečen. Tudi načina nagrajevanja zdravnikov je trenutno v korist specializacijam v bolnišnici.«

Na Jesenicah sta bolnišnica in zdravstveni dom. Zakaj tudi dve urgentni službi?

»Naj morda najprej povem, da v Ljubljani zdravniki družinske medicine praviloma ne dežurajo, ker imajo urgentno službo organizirano v Kliničnem centru. Deloma podoben način je v Kranju, kjer imamo nekaj zdravnikov, ki delajo samo na urgenci in nimajo svojih ambulant, vendar pa morajo zaradi pomanjkanja kadra v dežurno službo priskočiti na pomoč tudi drugi zdravniki. Če ima na primer zdravnik v Škofji Loki redno ambulanto in ga pokličejo na urgenco, to pomeni, da mora na teren in ga ni v ambulanti tudi po dve, tri ure. Pacienti pa čakajo … Veliko večja je dejansko obremenitev na periferiji, način plačevanja zdravnikov splošne medicine v primerjavi z drugimi specialnostmi pa slabši.

Kar se Jesenic tiče, smo Osnovno zdravstvo Gorenjske v imenu ZD Jesenice in Splošna bolnišnica Jesenice spomladi podpisali sporazum, da bi s prvim oktobrom letos na območju Jesenic združili urgentni službi. Ta naj bi delovala ob vikendih samo v bolnišnici. Projekt še ni zaživel, ker v bolnišnici še niso zagotovili pogojev za poskusno delovanje niti še ni vse opreme, tako da se projekt zamika v leto 2012.«

So obveznosti zdravnikov, ki delajo v javnem zdravstvu s koncesijo, enake zaposlenim v javnem zdravstvu?

»So enake.«

Kaj pa dežurstva?

»Zdravniki s koncesijo morajo ravno tako dežurati in večinoma se tega držijo, vsaj na Gorenjskem.«

Koliko tujih zdravnikov zaposlujete?

»Lani smo zaposlili specialistko okulistko v Radovljici in je bila prva, ki je prišla od drugod, iz Srbije. Ta trenutek čakamo samo še na soglasja ministrstva za zdravje, da zaposlimo pediatrinjo v Škofji Loki, zdravnika na urgenci v Zdravstvenem domu na Jesenicah in radiologa v Škofji Loki. Hkrati imamo pogovor še s tremi splošnimi zdravniki iz Srbije. Pričakujemo, da se bo s tem situacija nekoliko omilila.«

Kaj jim ponudite, da pridejo v Slovenijo?

»Enake razmere kot našim, le da je pri zdravnikih iz tujine pogosto problem stanovanje, saj bi se nekateri radi preselili z družinami. Imamo zdravnico, ki svoj prihod pogojuje s stanovanjem na Bledu ali v Bohinju. Tukaj vidim dobro voljo župana, ki bi lahko z rešitvijo stanovanjskega problema pripomogel, da kraj dobi zdravnika.«

Občine so soustanoviteljice Osnovnega zdravstva Gorenjske, gospodar materialnega premoženja. Kako se financira OZG?

»Zdravstvena zavarovalnica iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja prispeva 78 odstotkov denarja, iz prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj dobimo približno devet odstotkov, iz tržnega dela (trženje laboratorijskih storitev, preventivni pregledi, medicina dela, najemnine, slikanje zob …) približno 12 odstotkov, za odstotek je še drugih finančnih prihodkov. Z varčevalnim programom delamo že dve leti, saj imamo za približno tri odstotke manj prihodkov iz obveznega in prostovoljnih zavarovanj. Če govorim nominalno, je to za naš zavod približno milijon evrov manj na leto od skupaj 35 milijonov.«

Ta milijon čutijo pacienti?

»Ne. Problem pa bo v bodoče, vsaj vodstvo zdravstvene zavarovalnice tako napoveduje, krčenje zaposlovanja in zmanjševanje financiranja dežurne službe. To je ravno tisti del, ki je pri nas najbolj vitalen.«

Kakšen zaključek poslovnega leta pričakujete v OZG?

»Uspešen. OZG še nikoli ni bil v izgubi.«

V javnem zobozdravstvu je vtis, da se že skoraj vse plača kljub raznim oblikam sklenjenih zavarovanj in da se, vsaj v Kranju, dolgo čaka na pregled pri ortodontu.

»Najbolj so doplačila očitna na področju zobne protetike, kjer so že nujna. Doplačila so tudi za boljše materiale, nadstandarde storitev in še posebej to občutijo pacienti, ki imajo sklenjeno samo obvezno zdravstveno zavarovanje. Kriteriji so določeni in težko to komentiram. V ortodontski ambulanti trenutno res dela samo zunanja sodelavka dvakrat na teden, ker ima naša ortodontka težave z zdravjem. Letos smo v Kranj dobili tudi paradontologinjo, ki je zunanja sodelavka in za nas izvaja program. Zaradi daljše bolniške odsotnosti imamo samo enega RTG-inženirja v Kranju, zato slikanje zob poteka samo v eni izmeni. Stanje naj s bi se izboljšalo z januarjem 2012, ko bo pripravnica končala pripravništvo.«

Kakšna je dostopnost zdravstvenih storitev na Gorenjskem v primerjavi s slovenskim povprečjem?

»Gorenjska je podhranjena, primerjava pokaže, da je niz dejavnosti slabše dostopnen v primerjavi s povprečjem v Sloveniji, zlasti kritične so fizioterapija, nega in patronažna služba ter družinska medicina. Prek arbitraže nam je jeseni uspelo pridobiti vsaj dodaten program fizioterapije, to je 4,6 programa več za obdobje 2012-2013 v Kranju, Bohinju in Tržiču. Z županom občine Cerklje pa se dogovarjamo za fizioterapijo v novem športnem centru v Veselovem, s tem bi občina dobila lasten program fizioterapije.«

OZG še nima priznane protibolečinske ambulante. Kako to?

»Ta dejavnost je trenutno priznana samo v bolnišnicah. Kroničnih, starejših in težko bolnih bolnikov je vse več, domovi za starejše občane pa so prepolni. Izredno veliko bolnikov ostaja doma pri svojcih, ki pa zanje ne morejo tako skrbeti. Bolniki nujno potrebujejo paliativno oskrbo, ampak trenutno sistem primarnemu zdravstvu tega še ne omogoča.«

Kontrolni pregledi po odvzetem vozniškem dovoljenju

Osnovno zdravstvo Gorenjske je pooblaščeno za opravljanje kontrolnih zdravstvenih pregledov voznikov motornih vozil in zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike motornih vozil, ki jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Preglede bodo izvajali v Zdravstvenem domu (ZD) Kranj in ZD Jesenice. V ZD Kranj se naročite v Dispanzerju za medicino dela, prometa in športa na številko 04/20 82 262. V ZD Jesenice se naročite v Dispanzerju za medicino dela, prometa in športa na številko 04/5868 146.

Naložbe v primarno zdravstvo na Gorenjskem

V ZD Kranj bodo do konca leta obnovili Ambulanti za medicino dela, prometa in športa ter dve splošni ambulanti, prihodnje leto še prostore pediatrije. V Škofji Loki bodo še letos uredili dodatna parkirna mesta za zaposlene. Na Bledu so odprli ponudbe za obnovo Ambulante za medicino dela, prometa in športa. V ZD Radovljica so začeli sanacijo stavbe; cilj je izboljšati energetsko varčnost stavb ZD po Gorenjskem. OZG je letos z lastnimi sredstvi kupilo sodoben digitalni rentgenski aparat v vrednosti 450 tisoč evrov, ki naj bi pričel delovati po novem letu.

Na Gorenjskem za zdaj devet referenčnih ambulant

»Slovenija je v zadnjih desetih letih krepila samo bolnišnično raven, čeprav se večina zdravstvenih problemov začne reševati na primarni ravni. Stanje naj bi ublažili z referenčnimi ambulantami, na Gorenjskem jih je trenutno devet. V teh ambulantah za pol delovnega časa deluje še diplomirana medicinska sestra, njena vloga je promocija zdravja in pomoč kroničnim bolnikom z vzgojo. Projekt ruralnih ambulant naj bi zaživel v odročnih in demografsko ogroženih krajih,« je povedal Jože Veternik.