Na Brezjah o Janezu Jalnu

Odlomki iz njegovih kmečkih in zgodovinskih povesti zaslužijo vključitev v sodobna šolska berila, so prepričani poznavalci tega samosvojega gorenjskega rojaka z Rodin.

Brezje - Organizatorji letošnjih Brezjanskih pogovorov, ki so bili v soboto v frančiškanskem samostanu na Brezjah in sta jih s svojo udeležbo počastila tudi radovljiški župan Ciril Globočnik ter papeški nuncij v Sloveniji nadškof Juliusz Janusz, so za letošnjo temo izbrali življenje in delo gorenjskega rojaka, duhovnika in pisatelja Janeza Jalna, ki se je pred stodvajsetimi leti rodil kot deseti otrok v družini mežnarja na Rodinah in umrl 12. aprila 1966 v Ljubnem na Gorenjskem. Vmes je tudi zaradi svoje vihrave in jezikave narave preživljal razburljiva duhovniška leta, ko je bil med prvo svetovno vojno kurat v Avstriji, župnik na Barju in nekaj mesecev tudi v Besnici, takoj po drugi svetovni vojni pa v porušenem Grahovem in od leta 1958 naprej do smrti v Ljubnem.

Izvrstni poznavalci Janeza Jalna njegov pranečak Janez Mulej, ki na Rodinah skrbi za njegovo rojstno hišo, literarni zgodovinar dr. Miran Hladnik in raziskovalci njegovega življenja in pisanja Marjeta Žebovec, France Pibernik in dr. Marija Stanonik so si bili edini, da je bil Jalen enkratna pojava v slovenski literarni zgodovini in mojster zgodovinskih in kmečkih povesti, ki mu je uspelo stopiti iz sence svojega sodobnika Frana Saleškega Finžgarja. Čeprav je bil krščansko usmerjen, njegova dela nikdar niso izginila s knjižnih polic, saj je znal trkati na dušo slovenskega človeka. Kot navdušen gornik je bil tudi scenarist celovečernega igranega slovenskega filma Triglavske strmine. Njegove najbolj znane povesti Ovčar Marko, ki je nastala po pripovedi njegovega zgodaj umrlega očeta, Cvetkova Cilka, Previsi, Trop brez zvoncev, Bobri, Ograd in trilogija Vozarji, ki jo poleg Ovčarja Marka sestavljata še povesti Tri zaobljube in Izpodkopana cesta, bi zaslužile še uglednejše mesto v slovenski literarni zgodovini, kakšen odlomek pa bi bil lahko vključen v sodobna šolska berila.

Ljubenski župnik Pavle Juhant, ki je prinesel na Brezje sliko svojega slavnega predhodnika, je povedal, da bodo v župniji trajno zaznamovali Jalnovo delovanje v Ljubnem.