Pokrajina mora sama skrbeti zase

Nadaljujemo s stališči gorenjskih poslancev o pokrajinski zakonodaji. Na naša vprašanja je odgovoril poslanec SDS Bojan Homan.

Paket zakonodaje, ki naj bi do leta 2009 uzakonil pokrajine, je sedaj že v javni razpravi. Kako vi gledate na prihodnji nastanek pokrajin?

»Nastanek pokrajin pozdravljam, saj vidim v njih večjo samostojnost in posledično s tem hitrejši in bolj učinkovit razvoj. Pokrajine bodo same skrbele denimo za komunalno ureditev, javne ustanove in podobno, lažje se bomo dogovorili o skupnih medobčinskih projektih. Skratka, če poenostavim - te zadeve se bodo reševale na sedežih pokrajin in ne več v Ljubljani.«

Gorenjska naj bi bila po vladnem predlogu enotna pokrajina, obstajajo pa tudi težnje po delitvi na dve. Katera od rešitev se vam zdi bližja?

»Sprva se je govorilo o šestih do osmih pokrajinah in temu predlogu sem bil sam tudi bistveno bolj naklonjen. Sedanji predlog je štirinajst pokrajin in menim, da je to skrajno število. Jaz vidim Gorenjsko kot eno pokrajino. Nesmiselno se mi zdi deliti Gorenjsko na dva dela, spodnjo in zgornjo. Po vladnem predlogu je Gorenjska ena izmed večjih pokrajin s sedežem v Kranju in to se mi zdi smiselno. Pokrajina mora biti toliko velika, da lahko sama skrbi zase.«

Gorenjska je včasih veljala za tretjo najbolj razvito pokrajino v Sloveniji, danes pa zaostaja po vseh kazalcih. Kje vidite razlog za stagnacijo?

»Res je bila Gorenjska včasih med bolj razvitimi. Ne smemo pozabiti dejstva, da je Gorenjska plačala največji davek v času tranzicije. Imeli smo veliko tako imenovane težke industrije, ki je čez noč propadla in veliko ljudi je ostalo brez dela. Samo v Kranju je bil prvi tak primer Tekstilindus, nato Intex, Planika ... Ni občine, v kateri se ne bi zaprla kaka velika tovarna. Druge pokrajine niso bile tako razvite in niso doživele tako velikega šoka. Gospodarstvo je Gorenjska prestrukturirala in imamo veliko novih malih in srednjih podjetij z odlično gospodarsko rastjo. Sedaj se hitro razvija in ima vse možnosti, da dohiti ali celo prehiti ostale pokrajine. Gorenjci smo znani kot pridni in trmasti ljudje in ni bojazni, da ne bi uspeli.«

Namena regionalizacije sta tudi decentralizacija in policentrični razvoj. Kako bi to lahko udejanjili tudi znotraj pokrajine same?

»Ravno v tem bo prednost pokrajin. Vsaka pokrajina bo samostojna in sama sebi narekovala tempo napredka in razvoja. Sama bo presojala, kaj je zanjo dobro in kaj ne, hkrati pa se bo razvijala konkurenca in tekmovalnost med pokrajinami, kar pa se mi zdi samo pozitivno. Najprej je potrebno ustanoviti pokrajine jih pustiti, da začnejo funkcionirati, čas pa bo pokazal, katere pristojnosti jim bo potrebno še dodati in katere morebiti odvzeti.«