Kako si otrok ustvari samopodobo? (1)

Če vas vprašam po vašem opisu, kaj mi boste odgovorili? Če vas vprašam, kdo ste, kako boste začeli? Z vlogami, funkcijami, statusom, s poklicem ali z življenjsko usmeritvijo? Če vas vprašam, kakšni so vaši otroci, kaj mi boste lepega povedali? Ste jih že označili in dali v predalčke med počasne, hitre, plašne, nagajive? Ali jih imate pred seboj kot nepopisan list, na katerega tudi vi vsak dan vtisnete nova sporočila in puščate sledi? Ko so otroci majhni, so tako čisti, samosvoji in tako malo določeni od nas odraslih. Vsak dan je za njih novo odkritje in mi jim pri tem pomagamo. Včasih tudi preveč. Bojimo se padcev, strah nas je, da bi otroke bolelo, da bi bili žalostni in razočarani. Če bomo delali preveliko selekcijo otrokovih doživetij in preveč skrbno vplivali na njegove izkušnje, potem se njegovi samopodobi slabo piše. Hkrati pa tudi ne smemo pretiravati in jih potiskati v situacije, ki jim še niso kos. Potrebujemo pravi občutek, kdaj otrok nekaj zmore, kdaj manipulira z nami in kdaj še ni dozorel za korak naprej. Prvi dve stvari za ustvarjanje samopodobe sta torej varnost in izkušnja. Varnost je v dvojini, saj mednjo štejemo psihično in fizično varnost. Za drugo vemo, kaj pomeni, prva pa vsebuje vzdušje v družini, spodbudno komunikacijo, izražanje potreb in čustev ter zaupanje v odrasle ljudi. Ponavadi zelo skrbimo za fizično varnost in so otroci deležni še in še opozoril, prepovedi in nasvetov. Začnemo z nevarnostmi, ki so prisotne v domačem okolju in nadaljujemo z nevarnostmi, ki prežijo na otroka zunaj domače ograje. Tako mislimo, da smo za varnost poskrbeli. Važno je, da se otrok ne poreže z nožem, če se pa ata in mama prepirata vse dni, pa ni nič hudega? Pomislimo malo, v kakšnem okolju rastejo naši otroci. Se počutijo varne za izražanje svojih občutkov ali že vedo, kdaj je bolje biti tiho in postati neviden otrok? Ali se mogoče počutijo tako zelo varne, da že premikajo meje na svoj način in si želijo, da postavite boljše ograje? Tudi majava pravila so nevarna in povzročajo zmedo v otroku. Zato nikdar ne bodite v dilemi, ko razmišljate o mejah. Otroci si lahko ustvarijo zelo slabo samopodobo, če jim je vse dovoljeno.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 27. marec 2007 / 06:00

Gobe rastejo tudi pozimi (2)

Že v prejšnji torkovi številki Gorenjskega glasa (št. 23) smo spoznali nekaj gob, ki rastejo pozimi, večinoma so neužitne. Tokrat nadaljujemo s predstavitvami manj poznanih zimskih gob.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 25. november 2011 / 07:00

Krizni center Kresnička

Krizni center Kresnička je na zunaj videti kot običajna, prijazna družinska hiša na robu Lesc. Mladi in celo otroci, ki se zatečejo vanjo, pa prihajajo iz okolij, ki so vse prej kot prijazna. Prihod v...

Zanimivosti / petek, 25. november 2011 / 07:00

Glasov jež: Evro - na rolici toaletnega papirja

Britanski humor je specifičen in ni za vsakogar. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki se na vse kriplje bori za obstanek evra, bi se na primer precej namrščila, če bi prejela reklamo za strokovne p...

Kranj / petek, 25. november 2011 / 07:00

Volilna sporočila

Kranj - Kandidatka SDS Marija Ogrin je minulo soboto v Gorjah v družbi poslanca in kandidata Branka Grimsa predstavila program stranke na bližnjih volitvah. Navzoč je bil...

Radovljica / petek, 25. november 2011 / 07:00

SMS zeleni predstavili svoje kandidate

V sredo se je s šestimi kandidati za poslance v državni zbor v Radovljici predstavila tudi Stranka mladih - zeleni Evrope.

Kultura / petek, 25. november 2011 / 07:00

Šubičeva nagrada Marjanci Ambrožič Jeglič

Letošnjo nagrado Mirka Šubica za življenjsko delo je prejela konservatorka-restavratorka Gorenjskega muzeja Marjanca Ambrožič Jeglič.