Romana Pajenk (Foto: T. K.)

Probanka se je finančno okrepila

Probanka je povečala delniški kapital in prodala dejavnost upravljanja skladov. V devetih mesecih je ustvarila 1,7 milijona evrov čistega dobička.

Kranj – V Probanki so v četrtek predstavili devetmesečne poslovne rezultate in nekatere za banko zelo pomembne aktivnosti – povečevanje delniškega kapitala z izdajo novih delnic, odprodajo dejavnosti upravljanja skladov in zniževanje tvegane aktive. Kot sta povedali predsednica uprave Romana Pajenk in članica uprave Milana Lah, ima Probanka za svoj obseg poslovanja dovolj regulatornega kapitala, vendar pa ima v njem glede na regulativo Basla 3 premalo delniškega kapitala. To je bil tudi razlog, da sta se uprava in nadzorni svet odločila za povečanje osnovnega kapitala z izdajo najmanj 281.125 in največ 602.400 novih navadnih delnic z emisijsko vrednostjo 24,90 evra za delnico. Do 30. septembra so fizične in pravne osebe vplačale 287.344 delnic, oktobra bo vplačanih še 89.791 novih delnic, tako da bo skupni znesek vpisanih delnic znašal nekaj manj kot 9,4 milijona evrov. Rok za vpis in vplačilo novih delnic bo potekel 15. februarja prihodnje leto.

V finančni skupini so se skupaj z odvisno družbo Probanka upravljanje premoženja, ki upravlja krovni sklad z osmimi podskladi in en dodaten vzajemni sklad, tudi odločili, da zaradi racionalizacije poslovanja prenesejo upravljanje teh skladov na drugo družbo za upravljanje. V juliju so začeli postopek zbiranja ponudb, z najugodnejšim ponudnikom so konec septembra že sklenili pogodbo o prenosu dejavnosti, zdaj pa čakajo še na soglasje agencije za trg vrednostnih papirjev. Ponudba finančne skupine po besedah predsednice uprave Romane Pajenk s tem ne bo okrnjena, saj bo v Probanki tudi potlej možno pristopiti k skladom, vplačati investicijske kupone in zahtevati izplačilo njihove odkupne vrednosti.

Probanka je v prvih devetih mesecih ustvarila 1,7 milijona evrov čistega dobička, ob tem pa je oblikovala za 9,2 milijona evrov oslabitev in rezervacij. Bilančno vsoto je v primerjavi s koncem lanskega leta znižala za 9,2 odstotka, občutno pa je povečala obseg poslovanja s prebivalstvom, saj je pridobila za 19,2 milijona evrov dodatnih depozitov, kar predstavlja dobrih devet odstotkov vseh dodatnih depozitov prebivalstva v slovenskem bančnem sistemu. »Oba poslovna dogodka, tako izvedena dokapitalizacija kot odprodaja dejavnosti upravljanja skladov, že pozitivno vplivata na kapitalsko ustreznost temeljnega in regulatornega kapitala,« ugotavlja Romana Pajenk in dodaja, da krepijo osnovno bančno dejavnost in zmanjšujejo naložbe v vrednostne papirje in nepremičnine.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / sobota, 30. junij 2018 / 18:20

Bohinj ekološko v poletje

Poletni prometni režim v Bohinju za razbremenitev jezera in zmanjšanje škodljivih vplivov množice obiskovalcev na okolje Bohinjskega jezera

Objavljeno na isti dan


Kranj / nedelja, 1. julij 2007 / 07:00

Dom upokojencev ne more biti bolnišnica

Stanovalka Doma upokojencev je opozorila na nekaj problemov v domskem življenju.

Splošno / nedelja, 1. julij 2007 / 07:00

Mond na vrhu Šmarjetne

Na šestem turnirju za državno prvenstvo v taroku je na Šmarjetni nad Kranjem igralo 138 tarokistov iz vse Slovenije. Tarokisti Merkurja zadnja leta najboljši.

Splošno / nedelja, 1. julij 2007 / 07:00

Nova generacija odličnjakov

Letos je zaključilo šolanje v kranjskih osnovnih šolah 112 učenk in učencev, ki so bili vsa leta odlični.

Splošno / nedelja, 1. julij 2007 / 07:00

Meščanska poroka za "naj" par

V soboto, 16. junija, sta se poročila ­­­­Ana Cestnik in Peter Razboršek, ki ste ju v akciji Gorenjskega glasa in Zavoda za turizem Kranj izbrali bralci.

Kranj / nedelja, 1. julij 2007 / 07:00

Cestni režim je treba spremeniti

Na razdalji tristo metrov sta kar dve kritični točki; prva preti voznikom na koncu Delavskega mostu, druga v bližini farme Rešet je nevarna pešcem. Na Direkciji Republike Slovenije za ceste so bili sk...