Samo izvoz ne bo dovolj

Danes na Brdu pri Kranju Gospodarska zbornica Slovenije organizira Vrh slovenskega gospodarstva. Kako gre danes slovenskemu, kako gorenjskemu gospodarstvu?

Kranj – »Skrajni čas je, da stopimo skupaj in usmerimo pozornost javnosti k vprašanjem, ki so ključna za razvoj Slovenije,« je prejšnji teden ob obisku gorenjskih gospodarstvenikov povedal Samo Hribar Milič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Optimizem v slovenskem gospodarstvu plahni, čeprav je še pred meseci zahvaljujoč izvozu prišlo do pozitivnega preboja. Razmere se poslabšujejo predvsem na domačem trgu: manj je naročil, slabša se plačljivost, globalni trg se ohlaja.

»V zadnjem letu je izvoz že dosegel raven iz leta 2008, vendar to ni dovolj, da bi izšli iz krize. V upadu ali stagnaciji so gradbeništvo, lesna in papirna industrija, zato smo pri ocenah o nadaljnjih trendih zelo previdni,« pravi Hribar Milič in oceni, da je UMAR preveč optimističen v napovedih o gospodarski rasti. Predsednik napoveduje tudi šesti Vrh slovenskega gospodarstva, ki bo v danes na Brdu pri Kranju, kjer bodo politiki povedali sedem resnic, sedem pogojev in sedem prioritet gospodarstva.

»Odpirati se moramo v svet, privabiti tuj kapital, koristiti evropsko pomoč, država pa se mora zadolžiti za razvojne projekte in sprožiti reforme,« je prepričan Samo Hribar Milič. Meni, da bi z ustrezno pokojninsko reformo (danes gre kar 1,4 milijarde evrov iz proračuna v pokojninsko blagajno), zdravstveno reformo, spremembo davkov (stimulacija za nova vlaganja), razbremenitvijo stroškov dela skozi spremembe delovne zakonodaje in višjim DDV lahko storili veliko. »Stanje v gospodarstvu je zaskrbljujoče, vendar ne tako alarmantno in pesimistično, kot to vidimo sami, saj nas tujci bolje ocenjujejo,« je razpravo o stanju gorenjskega gospodarstva odprl Miro Pinterič, predsednik upravnega odbora Območne gospodarske zbornice za Gorenjsko.

Gorenjski izvozniki so v prvi polovici leta izvozili za 878 milijonov evrov ali 8,8 odstotka več kot v istem obdobju lani, uvoz se je po drugi strani zmanjšal za sedem odstotkov (801 milijon evrov). V regiji je 7545 brezposelnih oziroma skoraj šest odstotkov več kot lani septembra. Plače so pod povprečjem Slovenije (1425 evrov bruto, v državi 1507 evrov bruto). Plačilna nedisciplina se povečuje, najslabše je v gradbeni dejavnosti, saj je podjetij vse manj, njihov dolg pa se je samo letos skoraj potrojil (iz 2,5 na 6,6 milijona evrov).

Miran Čurin, direktor Hit Alpinea, pričakuje, da bo imel glas gospodarstva v prihodnje večjo težo, opozoril pa, da so številke, ki kažejo na večji obisk tujih turistov, zavajajoče: »Število nočitev je večje, finančno pa so rezultati slabši, saj jih klestijo stroški in cenejša ponudba.« »Dobrodošla bi bila zmanjšana obremenitev dela in nadaljevanje subvencioniranja sodelovanja z raziskovalnimi inštitucijami,« pravi Jožica Rejec, direktorica Domela. Metod Zaplotnik, član uprave Iskratela, pravi, da izvozijo 90 odstotkov proizvodnje: »Zaradi referenc pa potrebujemo domače investicije, zato so tudi te pomembne.« Aleš Ekar iz Jelovice je opozoril, da bi morala država bolj subvencionirati ekološke sanacije objektov. Slišali smo tudi nekaj besed o projektu Go International (pomoč in hitrejši prodor na tuje trge), o zaskrbljujočem naraščanju brezposelnosti in prezadolženosti slovenskih podjetij.