Zgodbe muzejskih predmetov: "Lubi Slovenci...", Primož Trubar

Zadnji dan oktobra je dela prost dan, državni praznik dan reformacije. Reformacija je Slovencem dala veliko, med drugim prvo knjigo in s tem knjižni jezik, pa tudi prvo omembo pojma Slovenec. Osrednja osebnost slovenske reformacije je vsekakor Primož Trubar.

Primož Trubar se je rodil na Rašici pri Velikih Laščah očetu Mihi in materi Jeri leta 1508. Dan rojstva ni točno znan, najverjetneje 8. ali 9. junija, ko goduje sv. Primož. Oče, ki je bil mlinar v mlinu turjaških grofov, je leta 1520 dobil od njih dovoljenje, da sina lahko pošlje v šole. Tako je mladi Primož odšel na šolanje za duhovnika na Reko in kasneje v Salzburg, kjer si je pridobil zelo dobro izobrazbo iz gramatike, dialektike, retorike in nemščine. Že kot devetnajstleten je dobil prvi službo na župniji Loka pri Zidanem mostu, ki mu jo je dodelil tržaški škof Pietro Bonomo. Kasneje je kot vikar služboval v Šentjerneju na Dolenjskem, od koder pa je moral bežati zaradi vse močnejše pripadnosti protestantizmu. Po nekaj mesecih skrivanja na Kranjskem se je leta 1548 odpravil v Nürnberg.

Primož Trubar je kot protestantski duhovnik napisal prvi slovenski knjigi Catechismus - Katekizem in Abecedarium - Abecednik, natisnjeni leta 1550. Krajši čas je preživel kot gost grofov Ekghov na gradu Brdo in v Kranju, ki je bilo rodno mesto njegove prve žene Barbare, hčere Mateja Sitarja iz Kranja. Imela sta štiri otroke. Po njeni smrti se je poročil še z Anastazijo ter Agnezo. Imel je več otrok, vendar so otroštvo preživeli le Primož, Magdalena in Felicijan.

V Rothenburgu ob Tauberi je postal protestantski duhovnik in se je v protestantizem vključil kot eden najpomembnejših reformatorjev svoje dobe. Začel je pisati knjige v slovenskem jeziku, da bi Slovenci razumeli novo vero. Trubar je postal najpomembnejša osebnost pri postavljanju temeljev za slovenski knjižni jezik, z njim pa se začenja tudi javna raba imena Slovenci in bil je glavni predstavnik slovenskega protestantizma 16. stoletja. Hkrati pa je postal najpomembnejša osebnost v razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda.

Zadnji njegovi deli sta Ta celi nov testament (1582) in prevod Lutrove Hišne postile, ki jo je izdal po Trubarjevi smrti leta 1595 sin Felicijan.

Umrl je 28. junija 1586 v Derendingenu, ki je danes del Tübingena v Nemčiji, kjer je tudi ulica z njegovim imenom.

Akademski kipar Vladimir Stoviček (1896-1989) je medaljo s Trubarjevo upodobitvijo naredil 1951 v bronu in zlitini. Bil je starosta slovenskih medaljerjev, ustvarjal je v Leskovcu pri Krškem, kjer je občini podaril okrog 1000 del in od leta 2010 je odprta Galerija Vladimirja Stovička. Gorenjskemu muzeju je medalje podaril mojster Stoviček sam.