Dolina štirih jezikov

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 24. oktober 2011 / 06:00

Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) za Furlanijo in Julijsko Krajino in Slovensko kulturno središče Planika za Kanalsko dolino/Val Canale sta skupaj z uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu slovenske vlade, občinama Trbiž/Tarvisio in Naborjet-Ovčja vas/Malborghetto-Valbruna in Gorsko skupnostjo za to območje v začetku oktobra vabila v Beneško palačo v Naborjet na posvetovanje o stanju in perspektivah raziskovanja Kanalske doline ter širšega tromejnega območja Italije, Slovenije in Avstrije. Posvetovanje, ki so se ga udeležili ugledni raziskovalci iz Slovenije in Italije, zastopniki slovenske, nemške in furlanske skupnosti ter predstavniki občinskih oblasti, je bilo del »Evropske noči raziskovalcev«. V Naborjet je bila povabljena tudi direktorica Gornjesavskega muzeja z Jesenic Irena Lačen Benedičič, saj jeseniški muzej sodeluje s Kanalsko dolino in je v Naborjetu že postavil razstavo o rateški narodni noši.

Kanalska dolina, ki se začenja za Trbižem in se ob vznožju Višarij vleče mimo Žabnic/Camporosso, Ovčje vasi/Valbruna, Ukev/Ugovizza in Naborjeta/Malborghetto do Tablje/Pontebba, je narodnostno in jezikovno nekaj posebnega. Zgodovina se je igrala z njo in je bila običajno plen vojnih zmagovalcev. Še v začetku 20. stoletja so bili Slovenci in Nemci v večini, Italijani in Furlani pa v manjšini. Mussollinijeva Italija je podila iz doline Slovence in Nemce, ki so postali manjšina in se jim tudi po drugi svetovni vojni ni dobro pisalo. Večjezičnost in večkulturnost je bila za oblasti breme, danes pa se stvari na srečo obračajo drugače. Večina dolincev jemlje večjezičnost za prednost, ki lahko dolgo zapostavljeni dolini zagotovi obetavnejšo prihodnost.

Raziskovalci so v povzetkih svojih raziskav naštevali nekaj spodbudnih ugotovitev. Večina prebivalcev doline sprejema večjezičnost v šolah in vrtcih ter nima nič proti uvajanju tako imenovane »vidne večjezičnosti«, kamor sodijo krajevne table in drugi javni napisi. Raziskovanja je treba razširiti na druga, predvsem gospodarska področja, ter v delo vključiti tudi italijanske raziskovalce. Furlanska, nemška in slovenska manjšina pri prizadevanjih za ohranitev jezika ne smejo medsebojno tekmovati, temveč sodelovati. Veliko več kaže storiti za ohranitev jezika v javnosti. Mladi se sicer prištevajo k Slovencem, Nemcem ali Furlanom, svojega maternega jezika pa ne uporabljajo. Če pa odidejo iz teh krajev, pa je ta nevarnost še večja.