Volimo aktiviste ali politike?

Besedilo: Jelko Kacin, ALDE/LDS
Kategorija: GG Plus / nedelja, 23. oktober 2011 / 06:00

Smo v paketu s Hrvaško. 4. decembra 2011 imamo parlamentarne volitve. Mi predčasne, oni redne volitve. Samostojnost smo razglasili na isti dan, 25. junija 1991. Na referendumu bodo potrjevali vstop v EU, mi pa še ne bomo imeli vlade. Ob podpisu pristopne pogodbe 19. decembra 2011 se bosta še zadnjič na čelu vlad srečala oba odhajajoča, bolj desna Jadranka Kosor in bolj levi Borut Pahor. Dogovor o načinu določitve meje med državama na morju bo ostal njun velik dosežek. Zaslužita si pohvalo in zahvalo. Hrvaška je na najboljši poti, da postane 28. članica EU, devet ali največ deset let za Slovenijo.

Predčasne volitve imamo tudi zato, ker je Borut Pahor prepozno, šele te dni spoznal, da je bolje oditi z vrha stranke sam, kot da te odstavijo. Šokiral nas je, ko je pripovedoval, da bo vladal dva mandata. Sedaj razmišlja, da bi morda odšel sam, a šele po volitvah. O čem je razmišljal ves ta čas, ve le sam. Nemoč predsednika in stranke same, da ustrezno in pravočasno odgovorita na izzive politike in potrebe življenja, je zahtevala visoko ceno pri njem in njegovi stranki, pa tudi veliko širše. Ljudje iščejo nove rešitve in se zdaj oklepajo nadomestnih političnih opcij.

Nove liste in stranke se pojavljajo tako rekoč čez noč. Kdo vse bo kandidiral, za koga in na kakšen način, bomo videli in vedeli šele čez teden ali dva, ko kolumn v tem časopisu (začasno) ne bo. Zdi se, da ljudi ne zanimajo ne stranke ne kandidati, še najmanj državni zbor, čeprav smo po Ustavi parlamentarna demokracija. Ljudi zanima predvsem, kdo bi lahko bil novi mandatar in predsednik vlade, ki bi bil bolj uspešen od dosedanjega. Kako sestaviti vlado, jih ne zanima. Iščejo človeka, ki bi lahko bolj uspešno vodil vlado. Da bi to lahko počel, pa mora na volitvah zmagati in čim prej skleniti koalicijo, ki je ključna.

Primeri na tujem - izkušnje drugih držav kažejo, da je sestava koalicije in vlade zelo zahtevno, tudi dolgotrajno opravilo. Belgija petsto dni brez vlade, je zgovoren primer. Vendar v Belgiji vlada, čeprav že dolgo odhaja, še vedno dela in odloča. Odhajajoča vlada vseeno vlada. Odziva se na dogajanje v Evropi in po svetu.

Malo verjetno je, da bi naša vlada bila kos velikim, zahtevnim izzivom in velikim pričakovanjem ljudi, če ne bo dovolj široka in ne bo vključila zadosti širokega kroga politikov. Upam, da med izvoljenimi ne bo nikogar, ki bi trdil, da ne želi biti in ni politik. Kandidirajo in vstopajo v politiko, da bi bili politiki in bi prevzeli politično odgovornost. Morebitnim izgovorom, da volivke in volivci niso zagotovili potrebne večine za vladanje ne bo prisluhnil nihče. Politika je vedno bila le umetnost možnega.

Politiki se za izzive leta pripravljajo in usposabljajo v političnih strankah. Politično delo je kruta šola življenja, ki zahteva številne žrtve. Veliko jih ne preživi ali pa jim funkcije trajno spremenijo podobo, načno verodostojnost, tudi zdravje. Bil sem v treh vladah, levo- in desnosredinskih. Dva mandata - osem let sem vodil Odbor za zunanjo politiko v državnem zboru, preden sem po volji ljudi lahko odšel v Evropski parlament. Sam bom volil politika iz tradicionalne stranke, iz LDS, ki se politike ne bo začel prvič učiti šele 5. decembra 2011, dan po volitvah.