Zastrto vesolje prodornega Tržičana

Franc Rozman je avtor knjige Zastrto vesolje. "Svoje izhodišče si presneto dobro argumentiral. Vendar pa, če bi ga sprejel, bi s tem zavrgel petindvajset let vrtanja po fiziki in matematiki," se je pod mnenje podpisal matematik Anton Berce. "Morda pa bo vsebina knjige pospešek fizikom," je avtor na predstavitvi knjige "vrgel balinček" ...

Franc Rozman je v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču v torek predstavil svoje novo delo Zastrto vesolje. Predstavitve se je poleg številnih občanov in župana Boruta Sajovica udeležil tudi prof. dr. Gorazd Kandus iz Inštituta Jožefa Stefana. Ni naključje, saj Rozman in Kandus na planinski poti na Dobrčo rada debatirata o tej in podobnih temah. »Pri branju Zastrtega vesolja so me pritegnili nekateri novi, originalni pogledi na naravne pojave v vesolju, ki jih odlikuje preprostost in razumljivost. Ti pogledi praviloma izhajajo iz veljavnih meritev, vendar je njihova razlaga včasih neobičajna, nemalokrat celo v nasprotju z veljavnimi fizikalnimi zakoni. Knjiga je zanimiva predvsem na tistih mestih, kjer ponuja enostavno razlago za razlikovanje rezultatov meritev istega vesoljskega pojava. Tak primer je meritev Dopplerjevega premika spektralnih črt svetlobe, ki so posledica izbruhov na površini Sonca. Meritve se razlikujejo v odvisnosti od principa, na katerem deluje instrument, s katerim merimo Dopplerjev premik. Razlaga, ki jo ponuja avtor, ima za posledico trditev, da hitrost svetlobe ni več konstantna in da je odvisna od hitrosti svetila. To pa bi pomenilo, da ne velja Einsteinova teorija relativnosti v obliki, kot je sedaj zapisana,« je povzel prof. dr. Gorazd Kandus.

»Čeprav je na prvi pogled videti, da je tisto, kar smo se učili, in da je tisto, kar videvamo, dokončno, to ne drži,« je na predstavitvi novega dela poudaril Franc Rozman. Bistvo besedila v knjigi Zastrto vesolje temelji na pojasnjevanju razhajanja med pojavom in zaznavo pojava. »Isti pojav lahko iz različnih zornih kotov opazim oziroma zaznam različno. Včasih zaradi majhnosti atomov, včasih zaradi velikosti vesolja, največkrat pa zaradi omejitev pri zaznavanju pojava. Čutne zaznave in meritve nam torej bolj ali manj zameglijo in popačijo slike pojavov, kot se le-ti dogodijo na izvoru. Pogosto zaznamo le vrh ledene gore.«

»Fizika naravne pojave pozorno opazuje, jih meri ter prepoznava njihove zakonitosti. Spoznanja zapisuje v obliki enačb. Fizikalne zakonitosti praviloma veljajo na nekem omejenem področju, zato moramo presojati njihovo veljavnost, tako kot so o naravnih pojavih razmišljali filozofi od Aristotela do Kanta in drugih. Naravne pojave bomo torej razumeli ob složnih naporih fizikov in filozofov. Predvsem moramo razumeti tako omejitve, ki nastopajo na ravni logike in razuma, kot omejitve pri merjenju in določanju matematičnih zakonitosti pojava,« še piše Rozman. Torej stvari res niso tako preproste, kot jih morda vidimo. Ključne misli knjige Zastrto vesolje je avtor predstavil na 11. mednarodni konferenci WSEAS (World Scientific and Engineering Academy and Society) v Benetkah marca 2011, kar je tudi priznanje za avtorja.