Slavnostna govornica Marta Frantar je povzela zgodbo, kako in zakaj je padlo 59 žrtev. / Foto: Maša Likosar

V spomin bistriškim žrtvam

Pri obeležju na Bistriškem klancu je v soboto potekala spominska slovesnost ob 75-letnici bistriških žrtev.

Bistrica – Pred 75 leti je na Bistriškem klancu ugasnilo 59 življenj. Njim v čast vsako leto Občina Naklo priredi spominsko slovesnost in ob obeležje so se jim prišli poklonit mnogi. Štefanija Košnik iz Naklega se vsako leto udeleži proslave. Pravi, da čuti v srcu, da mora priti, tudi zato, ker je članica Zveze borcev. Slovesnost se je začela s prihodom praporščakov in zastavonoš, gasilcev vseh PGD občine Naklo.

Povezovalka Milenka Jekovec je v uvodu dejala: »Tedaj je divjala vojna in okupator je ravno leta 1942 začel kazati svoj pravi obraz: Dražgoše, Gradišče v Tuhinjski dolini, Bistrica in še marsikje po naši deželi je hladnokrvno požigal domove, zverinsko streljal domačine in talce, pripeljane iz zapora. Tisti, ki so vse to videli in doživeti, so se za vedno zapisali strahu in nemiru, kajti tega se ne da pozabiti.« Zadonela je Zdravljica in žrtvam so predstavniki Združenja borcev NOB občine Naklo položili venec. Člani kulturnega društva Tabor Podbrezje so recitirali pesmi slovenskega pesnika Toneta Kuntnerja, slišali pa smo tudi nekaj skladb izpod prstov Franca Podjeda in Urbana Rozmana. Letošnja govornica je bila učiteljica slovenskega jezika in zgodovine Marta Frantar, citirala je Ivana Cankarja in poudarila, kako trdni in uporni so bili Slovenci med nemško okupacijo. Povzela je zgodbo 59 žrtev, ki so padli pod streli okupatorjev. Bistričani so se na praznik svetega Jakoba 25. julija 1942 pripravljali na vaški semenj, ki naj bi bil naslednji dan, na praznik svete Ane. Vendar praznovanja naslednjega dne ni bilo. Ker so partizani okrog osme ure zvečer na bistriškem klancu napadli avtomobil z nemškimi oficirji, so se Nemci še isti večer grozovito maščevali nad Bistrico in vaščani. Pobili so devet domačinov in delavcev na žagah in v mlinu, požgali Aljančičevo, Teranovo in Miheličevo domačijo, ženske in otroke pa nagnali na bistriško polje. Devet življenj na vrhu življenjske moči, starih od 18 do 62 let, jim ni bilo dovolj. Čez dva dni so pripeljali še 50 moških iz zaporov v Begunjah in jih postrelili kot talce. Tudi med njimi jih je bilo veliko iz bližnje okolice.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / sobota, 16. avgust 2008 / 07:00

Panč komedijanti

Od 15. do 17. avgusta 2008 na Ljubljanskem gradu poteka prvi samostojni vseslovenski festival stand-up komedije, ki smo ga poimenovali Panč. Razvoj stand-up komedije, kot nekakšne alternativne zv...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 25. april 2021 / 15:05

Stari vrh letošnjo zimo sameval

Lansko poslovno leto so v Smučarsko turističnem centru (STC) Stari vrh zaznamovali ena izmed najslabših zim v sezoni 2019/20 in ukrepi v zvezi z epidemijo covida-19.

Kultura / nedelja, 25. april 2021 / 15:02

Razstava o življenju in delu Branislave Sušnik

Ljubljana – V torek je potekalo spletno odprtje razstave La Doctora: življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, ki so jo v Slovenskem etnografskem muzeju posvetili antropologinji iz Medv...

Zanimivosti / nedelja, 25. april 2021 / 14:57

Trnuljčica

Kulturne dejavnosti so v zadnjem letu ene izmed največjih žrtev epidemije oz. posledičnih strogih omejitev njihovega izvajanja ali celo popolnega zaprtja. Zdi se, da je kultura pahnjena v vlogo Trn...

GG Plus / nedelja, 25. april 2021 / 14:48

Karel Triler, član Narodne vlade Slovenije

V Škofji Loki se je 21. aprila 1862 rodil slovenski politik in gospodarstvenik dr. Karel Triler. V prvi slovenski narodni vladi, ki je bila ustanovljena 31. oktobra 1918, ko je ljubljanski...

GG Plus / nedelja, 25. april 2021 / 14:44

Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo

»Priljubljena Trdinova tema je bilo razmerje med Dolenjci in Gorenjci. Slednjim je tudi sam pripadal, čeprav je poskušal pri ocenjevanju tega razmerja ostajati le v kar najbolj nevtralni drži. To m...