Sporočilo za starše šolarjev (3)

Me je pobarala neka mamica, če je meni res vse tako všeč, kar se dogaja v šolah.

Ni mi všeč. Nosimo pa odgovornost vsaj trije vpleteni. Šolniki, starši in otroci. Meni ni všeč devetletka. Prepričana sem, da bi lahko otroci imeli še vedno eno leto otroštva v vrtcu ali doma in imeli pripravo na šolo po starem. S tem ni bilo nič narobe. Zato se mi zdi, da je bila to nepotrebna sprememba. Kateri razlogi vse stojijo za tem, lahko navadni smrtniki samo ugibamo. Vedno pa je v igri tudi denar. O tem smo lahko prepričani. Izračunajte samo vsoto šolskih pripomočkov za prvi razred, pa vam bo jasno, kdo je zaslužil. Korist otrok je na tridesetem mestu, ko se politika vmeša v stroko. Ampak devetletko imamo. To je dejstvo. Kot starš imam dve možnosti. Da otroka čim bolj pripravim nanjo in pri tem ne dajem negativnih sporočil. Ali pa jamram, kritiziram in sejem to naokrog. Vsekakor bi lahko takšno negativno seme padlo tudi na mojega otroka. In bi raslo in raslo in povzročalo največ težav njemu samemu. To lahko primerjam z usmerjenim izobraževanjem, katerega dijakinja sem bila sama. V srednji zdravstveni šoli smo se bolj učili matematiko kot strokovne predmete. Na praksi smo bili bolj nebodigatreba in delovna sila, kot bi se res naučili kaj potrebnega za delo. No, če si imel srečo, si mogoče naredil tudi kaj bolj strokovnega, kot je nega. Čeprav je nega bolnika zame zelo pomembna in je prav, da smo jo vadili in vadili. Tako smo se učili tudi odnosa do bolnikov. Vendar po štirih letih si moral v bolnišnici storiti še kaj drugega. In številni dijaki usmerjenega izobraževanja so v prvih mesecih in letih delovne dobe stali kot vesoljčki sredi neznanega sveta. Sistem ni pripravil ljudi na delo, ampak je bil namen nadaljnji študij, kar pa spet ni bilo dostopno niti zaželeno za vse. Že prej in vmes in potem so bili veliki pomisleki, ali je usmerjeno izobraževanje res koristno. Pa so ugotovili, da ni in so ga ukinili. Me je sistem zaznamoval? Ni. Zato tudi devetletka sama ne more in ne sme biti izgovor, da gre nekemu otroku slabše kot drugim. Treba se je prilagoditi in se naučiti preživeti. Naši otroci bodo ti dve spretnosti še kako potrebovali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sobota, 22. avgust 2015 / 14:29

Simpozij o Janezu Puharju

Kranj – V preteklem letu smo s celoletnim projektom Puharjevo leto obudili spomin na velikega rojaka iz Kranja Janeza Puharja, Slovenca, ki se je s svojo inovativnostjo zapisal na svetovni zemljevi...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / četrtek, 25. februar 2016 / 15:22

Razmejitve v času

Preprosto povedano – živeti sedaj. Nekatere ljudi zanese v sanjarjenje. Ure in ure so sposobni sanjariti, kako bi bilo, če bi bilo, in kdaj bo tako. Dokler nas to ne ovira pri opravljanju dnevnih o...

Razvedrilo / četrtek, 25. februar 2016 / 15:22

Sto let Nabrnikove Mance

Marijana Rogelj, po domače Nabrnikova Manca, iz Potoč pri Preddvoru je v nedeljo, 21. februarja 2016, dopolnila častitljivih sto let.

Gospodarstvo / četrtek, 25. februar 2016 / 15:21

Posek iz sanitarnih razlogov

Lastniki gozdov so lani skoraj dve tretjini lesa posekali zaradi žledoloma in lubadarja.

Rekreacija / četrtek, 25. februar 2016 / 15:18

Mamuti potujejo v Kanado

Hokejski veterani iz kranjske ekipe HK Mamut bodo aprila zastopali Slovenijo na svetovnem prvenstvu veteranov v kanadskem Windsorju, v ekipi pa bo tudi nekdanja hokejistka ženske lige NHL v Kanadi Ves...

Rekreacija / četrtek, 25. februar 2016 / 15:17

Nazaj v »kvihtalnice«

Pozimi ni moč srečati ptic in starih ljudi. V redu, sem in tja vidiš kako vrano, ki sameva na goli zamrznjeni veji in se dere, da bi vedeli, da še živi. In če si zgoden, boš pri cerkvi sre...