V nedeljo tudi o zavarovalnicah
Državni zbor je septembra letos sprejel novelo zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Na zahtevo državnega sveta bo v nedeljo, 11. novembra, o tem referendum.
Ljubljana - Ali ste za to, da se uveljavi zakon spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki ga je sprejel državni zbor 11. septembra letos? Tako se glasi referendumsko vprašanje, odločitev pa se nanaša na to, kaj bo z deležem naše največje zavarovalnice. Po zakonu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki ga je državni zbor z novelo spremenil in dopolnil, je bilo prvotno predvideno, naj bi vlada v letu dni po uveljavitvi zakona sprejela pogoje in način prenosa deleža največje zavarovalnice Triglav fizičnim osebam. Novela zakona pa določa, da delež, za katerega je veljalo, da se razdeli med posameznike, ostane Kapitalski družbi. Ta je skrbnik 35 odstotkov celotne zavarovalnice Triglav. Določa tudi, da se vsi dohodki iz tega kapitala neposredno usmerijo v pokojninsko blagajno in v prihodnjih desetletjih zagotavlja stabilnejši sistem izplačevanja pokojnin in invalidskih zavarovanj, je določila zakonske novele pojasnil finančni minister Andrej Bajuk.
Zoper takšne spremembe in dopolnitve zakona je nastopil državni svet, ki je tudi predlagatelj referenduma. »Za referendum se je državni svet odločil, ker v dosedanjih razpravah v zakonodajnem postopku vladna koalicija ni pokazala nobenega posluha za to, da bi bila razdelitev premoženja bolj pravična in bi bili pri njej soudeleženi tudi njeni nekdanji zavarovanci,« je pred nedeljskim referendumom povedal predsednik državnega sveta Janez Sušnik. »Novela zakona je to premoženje odvzela in ga dala KAD-u, ki z njim lahko prosto razpolaga. Državni svet se zavzema, da bi to premoženje dobili zavarovanci ali pa bi se neposredno preneslo na pokojninsko blagajno. S sedanjimi spremembami zakona ni nobenega jamstva, da se bo to res zgodilo.« V državnem svet menijo, da novela zakona bistveno posega v pravice 750 tisoč zavarovancev, zato predlagajo, naj se ljudje na referendumu izrečejo proti takim rešitvam. Državna svetnika Doro Hvalica in Dušan Semolič sta bila kritična tudi do dejstva, da vlada državnemu svetu ni namenila denarja, s katerim bi lahko financirali referendumsko kampanjo. Kot pobudnikom referenduma bi jim po zakonu pripadalo 0,25 evra na volivca, vendar bi kampanjo lahko izvedli že z dvajset tisoč evri, sta dejala državna svetnika. Dodatno ogorčenje svetnikov, ki so se bili v prid referendumske kampanje pripravljeni odreči tudi svojim sejninam, pa so povzročili letaki, ki jih je pred referendumom izdala vlada in so jih državljani sredi tedna dobili v nabiralnike. V zloženki jih nagovarja, naj glasujejo za zakonske spremembe.