Brez padalca in brez kljukca

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / sobota, 1. oktober 2011 / 06:00

Do torka zvečer, ko je potekel enotedenski rok po nezaupnici vladi, ni bilo resnega predloga za mandatarja, ki bi začasno vodil vlado. Gojko Stanič ni dobil poslanskih podpisov.

Medtem ko se svet ukvarja z morebitno prihodnjo palestinsko državo in o njej razpreda tudi v OZN, se pri nas nadaljuje reševanje države. Predsednik države Danilo Türk je, kot vemo, že ob koncu minulega tedna zapustil zasedanje generalne skupščine svetovne organizacije in se vrnil v domovino, saj je po padcu vlade ključni človek, od katerega se pričakuje nadaljnje ukrepanje.

Zdaj vemo!

Prejšnji petek ga je Borut Pahor obvestil, da se odpoveduje možnosti, da bi državni zbor vnovič zaprosil za glasovanje o zaupnici in kot najboljšo rešitev podprl predčasne volitve. Pred to možnostjo je bilo še iskanje začasnega mandatarja. Do torka opolnoči je bil še čas za predloge. Mandatarja bi lahko predlagal predsednik države Danilo Türk, lahko bi ga predlagale poslanske skupine ali s podpisi deset poslancev. Nič od tega se ni zgodilo, nobenega padalca ni bilo, niti »kljukca« (kot se je slikovito izrazil poslanec SD Dušan Kumer), ki bi bil po tem scenariju pripravljen za vmesni čas do volitev sprejeti mandatarstvo. Pravzaprav se je eno ime vendarle pojavilo, toda publicist Gojko Stanič do izteka roka ni dobil zadosti podpisov za kandidaturo. Ljubljanski župan Zoran Jankovič, o katerem je javnost veliko špekulirala, o kakem začasnem mandatarstvu niti slišati ni hotel.

Nato smo čakali, ali bo predsednik države takoj razpustil parlament in pohitel z razpisom predčasnih volitev ali pa se bo držal 30-dnevnega ustavnega roka. O tem se je posvetoval tako s političnimi strankami kot z ustavnimi pravniki. In javnost je dočakala slednje: napoved, da bo parlament razpustil 21. oktobra in da bodo predčasne parlamentarne volitve 4. decembra. No, zdaj vemo!

Župani hočejo v državno politiko

Na volitve bomo šli isto nedeljo kot v sosednji Hrvaški in v daljni Rusiji. Priprave so se že začele, državna volilna komisija je v nizkem startu, njenih 23 tisoč ljudi v volilnih odborih in komisijah bo vsak čas pripravljenih, smo slišali pred kratkim na novo ustoličenega direktorja službe državne volilne komisije, Bohinjca Dušana Vučka. V kratkem bomo dočakali še predsednikov odlok o razpisu volitev, začetek z njimi povezanih postopkov, začetek predvolilne kampanje. Časa je zelo malo, stranke in gibanja, ki nameravajo prerasti v stranke ali pa tudi ne, ga ne izgubljajo in že bombardirajo javnost. Le v tem tednu smo doživeli dvoje opaznejših manevrov: ustanovitev županskega Gibanja za Slovenijo, ki ga je spodbudil naš gorenjski rojak, še en Bohinjec, tamkajšnji župan Franc Kramar (pobudniki trdijo, da nima namena postati stranka); in že znano Gibanje za trajnostni razvoj s krajšim imenom TRS, ki za danes napoveduje uradno ustanovitev, nato pa bo sledila levitev v stranko z enakim imenom. Nosilca novo nastajajoče stranke sta Manca Košir in Matjaž Hanžek, v njej pa je še več prepoznavnih Slovenk in Slovencev, denimo zdravnik Erik Brecelj, pa tudi nesojena kranjska županja z lanskih lokalnih volitev Hermina Krt.

Podaljšan interventni zakon?

Država je v politični krizi, tudi gospodarski ni videti konca. Vrh vsega ji bonitetne agencije znižujejo bonitetno oceno in kot enega od vzrokov navajajo tudi povečano politično negotovost. Od ministra Mitje Gasparija smo slišali, da so bile takšne ocene pričakovane, negativne posledice pa bo vlada zmanjšala z intervencijskim zakonom, ki bo pomagal, da se bo veljavni proračun za leto 2012 izvajal na vzdržen način. Dogovor o intervencijskem zakonu, ki zadržuje rast plač v javnem sektorju in omejuje usklajevanje pokojnin in socialnih pomoči in so sindikati nanj začasno pristali, se konec tega leta izteka. Vlada predlaga, da se podaljša še v prihodnje leto, sindikati javnega sektorja pa niso navdušeni in bi se o tem še pogajali. Medtem je Slovenija v vmesnem obdobju, ko vladi ni čisto jasno, kaj so tekoči posli, ki jih lahko opravlja kot vršilka dolžnosti. V ponedeljek se je vlada sestala prav z namenom, da razčisti, o čem lahko odloča in o čem ne.

Za državni zbor pa je sedaj jasno, da je do 20. oktobra še povsem operativen. V preteklih dneh je še polno zasedal na redni septembrski seji, v sredo še na izredni. Potem ko je na začetku zasedanja med drugim z večino glasov odločil, naj bo Jernej Sekolec slovenski član arbitražnega sodišča, ki bo določilo mejo s Hrvaško (proti so bili v stranki SDS), je razpravljal še o nekaterih zakonih, prisluhnil pa tudi poročilu parlamentarne preiskovalne komisije pod vodstvom ostre svetlolaske Melite Župevc, ki je dokončala svoje preiskovanje ozadja izhajanja dveh brezplačnikov pred volitvami 2008. Na izredni seji pa so poslanci odločili, da je zakon o državnih poroštvih za posojila TEŠ 6 v višini 440 milijonov evrov primeren za nadaljnjo obravnavo in ga tako prepustili novemu sklicu. Zanimivo pri tem je dejstvo, da sta proti glasovali stranki Zares in SNS, za pa vsi drugi, tudi SD in SDS. Ali je to morda že napoved novega partnerstva?