Mohorjeva: tradicija, dialog in sožitje

V torek so v novem prireditvenem središču, vrednem okrog 800 tisoč evrov, v Mohorjevi hiši v središču Celovca slavili 160-letnico ustanovitve Mohorjeve družbe, ki je najstarejša založba na Koroškem in ena najstarejših v tem delu Evrope. Mohorjevo so 27. julija leta 1851 ustanovili duhovnik in politik ter takratni dunajski poslanec Andrej Einspieler, slavist Anton Janežič in mariborski škof Anton Martin Slomšek. Mohorjeva se je kljub težkim časom obdržala do danes, ker so jo vzeli ljudje za svojo. Po plebiscitu je morala bežati na Prevalje in nato v Celje. Nacisti so ji vzeli vse imetje, pa tudi povojna jugoslovanska oblast ji ni bila naklonjena. Zato je postalo eno od središč njenega delovanja ob Celovcu, Celju in Ljubljani tudi Gorica. V svojem 160-letnem delovanju je družba izdala nad 25 milijonov knjig, poleg tega pa je razširila svoje delovanje. Mohorjeva hiša v Celovcu je postala pomembno središče slovenstva v Celovcu in na Koroškem, saj je ponudila streho otroškemu vrtcu in zavetišču, zasebni dvojezični ljudski šoli, dijaškemu domu in številnim ustanovam Slovencem na Koroškem. Mohorjeva skrbi tudi za Knafljevo ustanovo in študentski dom Korotan na Dunaju. Njen pomen ni le vzgojni in kulturni, ampak tudi gospodarski, saj zagotavlja delo 85 sodelavcem. Zato so govorci na torkovi slovesnosti upravičeno poudarjali, da je Mohorjeva družba eden od stebrov slovenstva ne le na Koroškem, ampak širše, dokaz trdožive tradicije, most med obema narodoma na Koroškem in med sosedama Avstrijo in Slovenijo ter zagovornik poštenega dialoga in sožitja. Torkova slovesnost je bila tudi priložnost za odprtje novega prireditvenega središča, ki je stal 860 tisoč evrov, najizdatnejša pomoč za gradnjo pa je prišla z Južne Tirolske v Italiji, kjer živi avstrijska manjšina, kar 254 tisoč evrov. Kot sta povedala predsednik družbe Jože Kopeinig in direktor Anton Koren, računajo tudi na pomoč dežele Koroške in Slovenije.

Pomembnost dogodka so potrdili s svojo udeležbo številni gostje: koroški deželni glavar Gerhard Doerfler, celovški župan Christian Schneider, predsednik koroške gospodarske zbornice Franz Pacher, glavar Južne Tirolske v Italiji Luis Duernwalder, slovenski minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, celovški škof Alois Schwarz, ki je v torek novo dvorano tudi blagoslovil, nekdanji mariborski nadškof Franc Kramberger, predstavniki avstrijskega in slovenskega zunanjega ministrstva in še številni drugi.