Direktor Mohorjeve Anton Koren pozdravlja udeležence torkove slovesnosti.

Mohorjeva: tradicija, dialog in sožitje

V torek so v novem prireditvenem središču, vrednem okrog 800 tisoč evrov, v Mohorjevi hiši v središču Celovca slavili 160-letnico ustanovitve Mohorjeve družbe, ki je najstarejša založba na Koroškem in ena najstarejših v tem delu Evrope. Mohorjevo so 27. julija leta 1851 ustanovili duhovnik in politik ter takratni dunajski poslanec Andrej Einspieler, slavist Anton Janežič in mariborski škof Anton Martin Slomšek. Mohorjeva se je kljub težkim časom obdržala do danes, ker so jo vzeli ljudje za svojo. Po plebiscitu je morala bežati na Prevalje in nato v Celje. Nacisti so ji vzeli vse imetje, pa tudi povojna jugoslovanska oblast ji ni bila naklonjena. Zato je postalo eno od središč njenega delovanja ob Celovcu, Celju in Ljubljani tudi Gorica. V svojem 160-letnem delovanju je družba izdala nad 25 milijonov knjig, poleg tega pa je razširila svoje delovanje. Mohorjeva hiša v Celovcu je postala pomembno središče slovenstva v Celovcu in na Koroškem, saj je ponudila streho otroškemu vrtcu in zavetišču, zasebni dvojezični ljudski šoli, dijaškemu domu in številnim ustanovam Slovencem na Koroškem. Mohorjeva skrbi tudi za Knafljevo ustanovo in študentski dom Korotan na Dunaju. Njen pomen ni le vzgojni in kulturni, ampak tudi gospodarski, saj zagotavlja delo 85 sodelavcem. Zato so govorci na torkovi slovesnosti upravičeno poudarjali, da je Mohorjeva družba eden od stebrov slovenstva ne le na Koroškem, ampak širše, dokaz trdožive tradicije, most med obema narodoma na Koroškem in med sosedama Avstrijo in Slovenijo ter zagovornik poštenega dialoga in sožitja. Torkova slovesnost je bila tudi priložnost za odprtje novega prireditvenega središča, ki je stal 860 tisoč evrov, najizdatnejša pomoč za gradnjo pa je prišla z Južne Tirolske v Italiji, kjer živi avstrijska manjšina, kar 254 tisoč evrov. Kot sta povedala predsednik družbe Jože Kopeinig in direktor Anton Koren, računajo tudi na pomoč dežele Koroške in Slovenije.

Pomembnost dogodka so potrdili s svojo udeležbo številni gostje: koroški deželni glavar Gerhard Doerfler, celovški župan Christian Schneider, predsednik koroške gospodarske zbornice Franz Pacher, glavar Južne Tirolske v Italiji Luis Duernwalder, slovenski minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, celovški škof Alois Schwarz, ki je v torek novo dvorano tudi blagoslovil, nekdanji mariborski nadškof Franc Kramberger, predstavniki avstrijskega in slovenskega zunanjega ministrstva in še številni drugi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / nedelja, 16. februar 2020 / 17:11

Smučanje po starem

Ste vedeli, da so letošnjo Zlato lisico zaradi pomanjkanja snega in prevelike toplote na mariborskem Pohorju nameravali prestaviti v Škofjo Loko. Ko je delegat Mednarodnega združenja srednjeveških...

Objavljeno na isti dan


Splošno / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Na štartu ve, kako daleč je cilj

Tudi zato je Škofjeločan Lojze Primožič v svojem prvem poskusu uspešno opravil eno najbolj garaških športnih preizkušenj, imenovano ironman.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Zlata čipka Aliču in Žakljevi

Na kolesarski dirki od Železnikov do Soriške planine sta bila najhitrejša Simon Alič in Rada Žakelj.

Žiri / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Zbirka o utrdbah v žirovskem muzeju

V Stari šoli oziroma Muzeju Žiri so pred mesecem za dva konca tednov odprli zbirko Pozdravljeni, ljubitelji utrdb.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Železniki v znamenju čipk

Letošnji Čipkarski dnevi so v Železnike privabili okoli sedem tisoč obiskovalcev. Novost: razstava čipk na oknih v starem delu mesta.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Letos šest občinskih nagrajencev

Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku v Železnikih, ki je letos potekala v znamenju Janeza Evangelista Kreka, so listino častnega občana podelili doktorju medicine Jožetu Možganu.