Otroci brez plavalnih obročev

"Odlični Halliwickovi osnovi smo dodali temelje igre, ki se prepletajo s plavalnimi zakonitostmi in nasveti zdravstvenih strokovnjakov," pravi Irena Kožuh.

Škofja Loka – Vodne igrarije, ki potekajo v Škofji Loki in v Begunjah na Gorenjskem, so posebno vodno doživetje za otroke med četrtim mesecem in enim letom, ter od enega do tretjega leta. So nadgradnja metode Halliwick, ki se sicer najpogosteje uporablja za otroke s posebnimi potrebami, a je priporočljiva tudi za zdrave otroke.

Glavni cilj je otroke preko igric prilagoditi na vodo, tako da jo tudi po rojstvu še vedno dojemajo kot nekaj prijetnega. Ob tem pa krepijo mišice, razvijajo motorične sposobnosti, naučijo se pravilnega dihanja v vodi in podaljšajo že v osnovi prirojen pogojni refleks za zaprtje dihalnih poti. "Naša druženja so dejansko igrarije, preko katerih se s pesmicami in igricami predvsem zabavamo, a obenem spontano navajamo na vodo in izkoriščamo njene lastnosti," pove Irena Kožuh, direktorica in idejna vodja Igrarij za dojenčke in malčke. "Ohranjamo, kar otroci prinesejo s sabo na svet: pozitiven odnos do vode, določene reflekse, kot je breztežnost in podobno. Ob druženju, špricanju, polivanju, umivanju in igranju se socializiramo ter spoznavamo dojenčkove sposobnosti."

Plavanje po tej metodi poteka brez plavalnih pripomočkov, kot so obroči ali rokavčki. "Naš prvotni cilj je bil in ostaja ‘prvinskost', zabava in druženje mamic z dojenčki. Seveda s sestavinami pravilnega rokovanja. Kar nekaj naših ‘čofotalčkov' je istočasno z igrarijami obiskovalo tudi razvojno ambulanto, kjer so zaznali občutno hitrejše okrevanje in tako nehote pri pregledih otrok ugotovili, da je tem otrokom skupni dejavnik - obiskovanje igrarij," nadaljuje Kožuhova. "Vodne igrarije, ki temeljijo na metodi Halliwick, otroku omogočijo na prijazen način doživeti vodno okolje in pozitivno vplivajo na razvoj motoričnih spretnosti. Tečaj je v skladu s principi, ki jih upoštevamo v razvojno-nevrološki obravnavi. V večini tečajev namreč uporabljajo obroče, ki pa jih mi zelo odsvetujemo," pojasni Andreja Kovač, specialistka pediatrije v Razvojni ambulanti v Kranju in Škofji Loki.

Prvi obiski pri nekajmesečnih dojenčkih temeljijo predvsem na dotikanju, božanju, objemanju, masaži, programu ‘koža na kožo' in komunikaciji skozi pesmice in mimiko, kar se počasi nadgrajuje z urjenjem spretnosti z različnimi raznobarvnimi žogicami, plavajočimi živalskimi figuricami, lončki, tulci in blazino. "Čeprav so kakršnakoli druženja dobrodošla kadarkoli, sem opazila, da čim mlajši je dojenček, bolje se odziva, bolj pridno sodeluje in se prepušča. Tudi rezultati so boljši. Starejše dojenčke pa že veliko bolj zanimata tudi okolica in ostali udeleženci, kar pa ima prav tako pozitiven učinek, saj so to le igrarije," še pove vaditeljica.