Umetnik in njegova gostitelja: (z leve) Andrej Ržišnik, Klavdij Tutta in Andrej Perc

Šenčurski Cubis, mediteranski pomol

V četrtek je akademski slikar Klavdij Tutta svoja likovna dela predstavil v novo odprtem razstavnem prostoru v Centru Cubis v Šenčurju.

Dolmeni, menhirji, biki, ciprese, očesa, otočki in drugi v prepoznavnem likovnem nagovoru akademskega slikarja Klavdija Tutte značilni motivni elementi nas tokrat s slikarskih platen pozdravljajo v novi galeriji v Centru sodobnega bivanja Cubis v Šenčurju. Klavdij Tutta, v slovenskem likovnem prostoru eden osrednjih avtorjev mediteranskega pejsaža, je tokrat na ogled postavil dela iz cikla Žuborenje barv, ki obsegajo tako slikarska platna kot barvne skulpture, ter svoje najnovejše slike, ki jih je poimenoval Mediteranski pomoli.

»Avtor je izsušeni kraški svet, značilen za njegove likovne pokrajine, začel povezovati z otočki in morjem. Pri delih iz lanskega in letošnjega leta se je v mislih prestavil na mejo med morjem in kopnim – v pristanišče, na kar nas opozarjajo stilizirane, geometrijsko pravilne oblike pomolov v spodnjem delu kompozicij,« je v nagovoru k razstavi povedal umetnostni zgodovinar dr. Damir Globočnik in dodal, da gre kot vselej za novoustvarjeni likovni svet, za likovni odsev, odraz slikarjevega doživljanja nekega ambienta in ne za upodabljanje konkretne motivike.«

Nov razstavni prostor v prvem nadstropju Centra sodobnega bivanja se v prvi vrsti lepo staplja s siceršnjo usmeritvijo centra, gre namreč za trgovsko in svetovalno ponudbo artiklov, povezanih z bivalnimi prostori in njihovim okoljem. »Klavdij Tutta je umetnik, ki ga poznamo in z njim sodelujemo že dlje časa. Pred leti je tudi že razstavljal v naši poslovni stavbi, zato je bil kar nekako logično, da on odpre tudi naše novo razstavišče, v katerem upam, da bomo sprva postavili vsaj dve tovrstni razstavi letno,« je povedal Andrej Ržišnik iz Skupine Ržišnik Perc. Dela bodo na ogled vsak dan v času obratovanja centra Cubis.

Z razstaviščem je bil zadovoljen tudi umetnik, saj je lahko postavil kar precej del, tudi najnovejša, izmed katerih so nekatera razstavljena prvič. Obiskovalce je nagovoril tudi šenčurski župan Miro Kozelj, zadovoljen, da je Šenčur s tem dobil še eno novo galerijo.

Topli mediteranski motivi, ki iz sebe izžarevajo neko vedrino, življenjski vitalizem in optimizem, bodo »greli« duše obiskovalcev vse tja do konca meseca januarja prihodnje leto.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / / 07:00

Da ne bo več zmanjkovalo vode

Prihodnje leto bodo v Železnikih začeli graditi vodni zbiralnik Plenšak in s tem omogočili, da v njihovem vodovodnem sistemu v konicah ne bi več zmanjkovalo vode.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala