Turizem in kmetovanje nezdružljiva?

Lastnika turističnih apartmajev na Cankarjevi cesti na Bledu razburja kmet, ki gnoji sredi turistične sezone.

Bled – Lastnika, ki poleg zemljišča med zaselkoma Želeče in Dindol oddaja apartmaje, moti gnojenje na travniku, od apartmajev oddaljenem le nekaj metrov. »Zaradi gnojenja moramo imeti po več dni zaprta okna. Kadar ni preveč vroče, še gre, a v največji vročini je prav hudo, če ne moreš niti prezračiti. Kadar po gnojenju pada dež, močno zaudarja dva dni, sicer pa ves teden. Gnojenje, ki v konkretnem primeru res izjemno smrdi, nas moti le v času turistične sezone. Zaradi mene naj kmet gnoji spomladi in jeseni, le takrat ne, ko imamo največ gostov. Oddajanje apartmajev je navsezadnje naš kruh,” je povedal Dejan Košir in dodal, da so v zvezi s tem že klicali na pristojne institucije, kjer so jim svetovali, naj se obrnejo na občino. “Občini smo predlagali, da sprejme odlok, ki v določenem terminu, v času najvišje sezone, prepoveduje gnojenje,” nadaljuje Košir.

Poleti je gnojenje dovoljeno

“Pristojnost ukrepanja glede uporabe gnojevke oziroma gnojnice ima kmetijska inšpekcija, ki daje poseben poudarek tudi nadzoru pogojev dobre kmetijske prakse pri gnojenju. Pritožbo občanov glede uporabe gnojevke oziroma gnojnice bo občina posredovala pristojnemu organu, v tem primeru kmetijski inšpekciji, izpostava Radovljica,” je pojasnil Matjaž Berčon, direktor Občinske uprave Bled.

Gnojenje z gnojevko in gnojnico je sicer prepovedano od 15. novembra do 15. februarja. »Zunaj tega obdobja je gnojenje dovoljeno. Gnoji se takrat, ko je to smiselno oziroma rastline lahko porabijo hranila iz živinskih gnojil za svojo rast. Na njivah je to večinoma spomladi, pred setvijo in sajenjem, ali poleti in jeseni, po spravilu pridelka. Na travniku se gnoji spomladi in čim prej po vsaki košnji. Priporoča se gnojenje v oblačnem vremenu ali pred dežjem, da so izgube dušika v zrak manjše. Ni pa predpisano, ob kakšnem vremenu ali napovedi se lahko oz. se ne sme gnojiti z živinskimi gnojili,« je pojasnil Franc Pavlin iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj.

Z gnojenjem se ustvarja tudi hrana

Kmet Boris Kunšič, ki obdeluje sporni travnik, pove, da poliva govejo gnojevko, da deluje v skladu z zakonodajo in da ni mogoče, da v času največje turistične sezone ne bi gnojil. “Če ne bi gnojil od konca junija do sredine avgusta, bi imel pri košnji petdesetodstotni izpad. Kot kmet se preživljam s kmetijstvom in si ne morem privoščiti, da ne bi gnojil. Moramo se zavedati, da se skozi gnojenje ustvarja tudi hrana za ljudi. Razumem kruh, ki ga ljudje zaslužijo s turizmom, vendar pa naj tudi oni razumejo, da je kmetovanje moj kruh,” meni in doda, da je ponudnikom apartmajev nekoč že ponudil, da bi v času sezone namesto z gnojevko gnojil z mineralnimi gnojili, ki nimajo vonja. “A bi morali polovico zneska za takšno gnojenje prispevati ponudniki apartmajev. Za eno gnojenje bi morali prispevati približno sto evrov, sto pa bi jih prispeval sam.” Dejan Košir nam je na to odgovoril, da tega predloga od kmeta še nikdar ni slišal ...