Hoja in letenje - to je največji užitek

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 5. september 2011 / 06:00

Kamniški jadralni padalec Klemen Hančič se je letos poleti lotil adrenalinskega projekta 8800+, kakor je poimenoval dan, ko je prehodil za več kot osem tisoč višinskih metrov, spuste pa premagal s svojim padalom.

Kamnik – »Projekt 8800+ je v meni tlel že nekaj časa. Moj namen je bil, da v enem dnevu prehodim 8848 metrov višinske razlike, toliko, kot je visok Mont Everest. Pri tem bi se šteli samo vzponi, spuste pa bi opravil po liniji najmanjšega napora, torej s padalom. Kar nekaj časa sem premišljeval, kje bi ta projekt izpeljal, in imel dva načrta - Grintovec in pristajanje v Kamniški Bistrici ali pa Mala planina – Poljanski rob (1530 metrov) in pristajanje na Županjih Njivah (na 420 metrov) pri Calcitu. Izbral sem slednjo možnost zaradi vremenskih razmer, pa še tu mi je vreme malo ponagajalo, zato sem moral štiri spuste opraviti z avtomobilom. Višinsko razliko sem premagal z osmimi vzponi iz Stahovice mimo Pasjih peči do Male planine in tako v 16 urah in 22 minutah prehodil 8922 metrov vzpona, relativnega vzpona pa več kot 10.300 metrov, ker se teren malo spušča in spet dviguje. Pri tem opreme nisem nosil s seboj, temveč so mi jo kolegi vozili okoli,« je svoj najnovejši podvig opisal petintridesetletni Klemen Hančič iz Mekinj pri Kamniku, ki se je s padalstvom začel ukvarjati pred skoraj desetimi leti, ko je zaključil kolesarsko kariero. Še prej se je vpisal v alpinistično šolo in začel hoditi in plezati po gorah.

»Tako sem spoznal, da se od gora ne bom mogel več ločiti. Za samo letenje me je navdušil oče, ki je letal z zmajem. Že kot otroka me je vzel s seboj na vzletišča, s katerih so poleteli v dolino. Pri letenju z gora me že od takrat navdušuje svoboda gibanja, ko si za trenutek ptica, ki leta po prostranstvih in ob grebenih gora. Za vsak let z gora se moram povzpeti na vrh in takrat vem, da bom svoj trud poplačal z nepozabnim letenjem mimo skalnatih in travnatih pobočij. Tako v eno združim hojo, letenje in duševno hrano,« pravi Klemen, ki ga povečan srčni utrip ob vzletu spremlja le prvih nekaj metrov. Gorništvo in padalstvo sta ga pritegnila v tolikšni meri, da je v zadnjih letih poletel že s toliko vrhov s primerno konfiguracijo terena, da jih je že težko vse našteti. V 'domačih' Kamniško-Savinjskih Alpah je poletel skoraj z vseh dvatisočakov, le z Mrzle gore, Krofičke in Jezerskih bab še ne. Z Grintovca se je s svojim padalom v vseh letnih časih pognal že štirinajstkrat, dokler novi zakon o Triglavskem narodnem parku tovrstnih podvigov ni strogo prepovedal, je letel tudi že s Triglava, Viševnika, Velikega Draškega vrha, Debele peči, pa s Stola, Begunjščice, Velikega vrha … v Karavankah in nekaterih vrhov v Avstriji in Franciji. Kot vsak strastni planinec si želi poleteti z vrha Mont Blanca, sanje pa ostajajo polet s kakšnega osemtisočaka.

Kljub številnim podvigom in tudi prehodnemu pokalu, ki ga je kot najboljši jadralni padalec v klubu Polet Kamnik prejel lani, za svoj največji dosežek na tem področju šteje to, da se je odločil za tak način življenja. »Hoja in letenje in to, da pri tem neznansko uživam,« skromno pripomni orodjar po poklicu in oče dveh otrok, ki mora pri svojem najljubšem športu nenehno spremljati vremenske razmere. »Ob nekajletnih izkušnjah mi kar uspeva predvideti ugodne razmere za spust. Idealne so travnata površina na vzletišču ali pa lepo pomrznjen sneg obrnjen v veter, po katerem piha pobočnik 3m/s. Uporabljam tudi posebno lahko opremo za letenje z gora, ki je izdelana v Sloveniji. Že dvajset let jo izdeluje Sandi Marinčič iz Vodic. Je varna, lahka in zelo uporabno izdelana za grobo gorsko okolje, vse skupaj - kupola padala, sedež in rezervno padalo, pa je težko samo šest kilogramov,« navdušeno pove Klemen in za konec razloži še razliko med gorskim letenjem in letenjem in jadranjem s padali nasploh. »Letenje oz. jadranje na termiki je možno samo ob dobrih pogojih dvigajočega se zraka, ki se dviguje do oblakov tudi čez 2900 metrov visoko. To nekateri padalci izkoriščamo in v takih termičnih stebrih krožimo, da naberemo zadostno višino do naslednjega termičnega stebra. Temu se reče prelet in lahko traja tudi do 5 ur in več, preleti pa se razdalja tudi čez 150 kilometrov. Letenje z gora pa največkrat traja 30 minut v lepih mirnih razmerah zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ko je ozračje mirno. Zato se tu resnično prepustiš razgledu in pozabiš na razburkano ozračje. Tu kilometri niso pomembni in vedno si zmagovalec.«