Ponovoletne želje

Sedaj, ko smo pa zares že vsi praznovali novo leto, vam lahko zaželim nekaj lepega. Časa sem imela zadosti in zato sem se odločila za dve želji. Odraslim želim, da bi živeli več kot samo za preživetje, in otrokom želim, da bi jim vrnili otroštvo. Če verjamemo, da smo na svetu zato, da na njem pustimo več kot svoj prah, potem še znamo sanjati in si želeti, tako kot znajo otroci. Ni tako težko, kot mislimo. Otroci si zamislijo željo in o njej govorijo, jo zalivajo, preverjajo, če kdo sliši, sprašujejo, včasih tudi hranijo denar, čakajo in mogoče dočakajo. Če je želja res velika, usmerijo vanjo veliko svoje energije in časa, kar odrasli označujemo za sitnarjenje. Odrasli smo na to malce pozabili. En razlog je ta, da je materialno skoraj vse takoj uresničljivo, pa čeprav se zato zadolžimo za dvajset let. Naše želje torej sploh ne morejo čakati. Drug razlog je v tem, da ne maramo več sprememb in zato tudi ne sanjamo o nečem več. To sem spoznala ob vseh reakcijah, ko so naši prijatelji povedali, da letos odhajajo v Avstralijo. Tja jih s tremi majhnimi otroki ne žene naivnost, ampak želja po spremembi in po nečem več. Verjamem, da bo tam življenje zelo podobno kot tukaj in mogoče se kmalu vrnejo kot mnogi. A vendarle bodo lahko rekli – poizkusili smo in sedaj vemo. Koliko ljudi pa neha poizkušati, verjeti in sanjati? Zakaj je valjanje v lagodju bolj privlačno kot korak v neznano? Zakaj vsa dežela še vedno večer za večerom gleda v tv ekrane in se naslednji dan pritožuje, da je sita novic? Ali smo res tako majhni, da nočemo niti pogledati čez mejo, ker je tam strašanski zmaj? Je res lažje samo živeti, preživeti. In s tem, ko to počnemo, krademo otrokom otroštvo. Učimo jih preživeti, ne sanjati. Po programu, ki smo si ga zanje zamislili, tukaj in sedaj. Otroci postajajo pomanjšani odrasli, z urniki, s pomanjkanjem časa, z bremeni storilnosti, tekmovanja, dokazovanja. Lahko je drugače. Zato vam želim, da sežete tja, kamor si doslej niste upali. Mogoče je prav to leto prelomno za vse, ki si upate, želite in hočete več. Za začetek potrebujete sanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / ponedeljek, 7. februar 2022 / 15:32

Na Gorenjskem tudi nov program

V srednjih šolah v gorenjski regiji je za 2083 učencev, ki zaključujejo osnovno šolo, na voljo 2560 razpisanih mest, enako kot lani.

Objavljeno na isti dan


Volitve 2019 / sobota, 27. oktober 2018 / 11:39

Volilna komisija prestroga

Upravno sodišče je ugodilo pritožbi Liste Alenke Bratušek in Boštjana Trilarja na odločitev kranjske volilne komisije, ki je zaradi kršitev zakonodaje listi odrekla pravico do sodelovanja na lokalnih...

Slovenija / sobota, 27. oktober 2018 / 11:38

Ekofeminizem

Po ekoloških in feminističnih gibanjih smo zdaj dobili še ekofeminizem. Ta je hkrati negacija in sinteza obeh. Ekofeministke se ne borijo za položaje moških, uveljaviti hočejo dejstvo, da so ženske bl...

Škofja Loka / sobota, 27. oktober 2018 / 11:36

Cvetke med loškimi stavbami

Skupina za lepšo Loko je razglasila letošnje zmagovalce, ki imajo najlepše urejene hiše, balkone, okolice poslovnih stavb, nastanitvenih in gostinskih objektov, kmetij ...

Jesenice / sobota, 27. oktober 2018 / 12:35

Umrla najstarejša Gorenjka

V ponedeljek se je poslovila Kristina Tarman z Jesenic, ki je bila s stoosmimi leti najstarejša Gorenjka.

Kronika / sobota, 27. oktober 2018 / 12:35

Sodišče: s kreditoma nič narobe

Ljubljansko sodišče je nekdanja člana uprave Gorenjske banke Gorazda Trčka in Tilna Zugwitza, predsednika uprave idrijske družbe H&R Edvarda Svetlika in nekdanjo vodilno v GBD Skupini Ani Klemenčič op...