Ponovoletne želje

Sedaj, ko smo pa zares že vsi praznovali novo leto, vam lahko zaželim nekaj lepega. Časa sem imela zadosti in zato sem se odločila za dve želji. Odraslim želim, da bi živeli več kot samo za preživetje, in otrokom želim, da bi jim vrnili otroštvo. Če verjamemo, da smo na svetu zato, da na njem pustimo več kot svoj prah, potem še znamo sanjati in si želeti, tako kot znajo otroci. Ni tako težko, kot mislimo. Otroci si zamislijo željo in o njej govorijo, jo zalivajo, preverjajo, če kdo sliši, sprašujejo, včasih tudi hranijo denar, čakajo in mogoče dočakajo. Če je želja res velika, usmerijo vanjo veliko svoje energije in časa, kar odrasli označujemo za sitnarjenje. Odrasli smo na to malce pozabili. En razlog je ta, da je materialno skoraj vse takoj uresničljivo, pa čeprav se zato zadolžimo za dvajset let. Naše želje torej sploh ne morejo čakati. Drug razlog je v tem, da ne maramo več sprememb in zato tudi ne sanjamo o nečem več. To sem spoznala ob vseh reakcijah, ko so naši prijatelji povedali, da letos odhajajo v Avstralijo. Tja jih s tremi majhnimi otroki ne žene naivnost, ampak želja po spremembi in po nečem več. Verjamem, da bo tam življenje zelo podobno kot tukaj in mogoče se kmalu vrnejo kot mnogi. A vendarle bodo lahko rekli – poizkusili smo in sedaj vemo. Koliko ljudi pa neha poizkušati, verjeti in sanjati? Zakaj je valjanje v lagodju bolj privlačno kot korak v neznano? Zakaj vsa dežela še vedno večer za večerom gleda v tv ekrane in se naslednji dan pritožuje, da je sita novic? Ali smo res tako majhni, da nočemo niti pogledati čez mejo, ker je tam strašanski zmaj? Je res lažje samo živeti, preživeti. In s tem, ko to počnemo, krademo otrokom otroštvo. Učimo jih preživeti, ne sanjati. Po programu, ki smo si ga zanje zamislili, tukaj in sedaj. Otroci postajajo pomanjšani odrasli, z urniki, s pomanjkanjem časa, z bremeni storilnosti, tekmovanja, dokazovanja. Lahko je drugače. Zato vam želim, da sežete tja, kamor si doslej niste upali. Mogoče je prav to leto prelomno za vse, ki si upate, želite in hočete več. Za začetek potrebujete sanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorje / petek, 26. junij 2015 / 09:53

Z medsebojno pomočjo je lažje

V Gorjah so v sredo, na predvečer državnega in občinskega praznika, pripravili slovesnost s podelitvijo priznanj letošnjim občinskim nagrajencem.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / / 23:26

Medeni dan v Lescah

Vsako leto septembra v Lescah poteka čebelarski dan. In tudi letos te tradicije niso prekinili, so pa Festival medu in Dan medu v kulinariki izpeljali v prilagojeni obliki, v bolj butični izvedbi – ra...

Gospodarstvo / / 23:21

Srečanje pridelovalcev koruze

Pridelovalci so si ogledali poskusni nasad koruze in prisluhnili predstavitvi letošnjih pogojev pridelovanja koruze in ekonomiki pridelovanja.

Železniki / / 23:19

Lep obisk kljub omejitvam

Čeprav so bili okrnjeni, so 58. Čipkarski dnevi v Železnikih naleteli na lep odziv. Razstave klekljanih izdelkov so tokrat obogatile tudi punčke iz cunj.

Kranj / / 23:17

Gluhi proslavili z razstavo

Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih za Gorenjsko AURIS Kranj je v prostorih Mestne občine Kranj priredilo slovesnost in razstavo ob 65-letnici svojega delovanja.

Šenčur / / 18:51

Podelili so občinska priznanja

S polletnim zamikom so v Šenčurju praznovali občinski praznik. Štirje občinski nagrajenci in pet zlatih maturantov.