Ponovoletne želje

Sedaj, ko smo pa zares že vsi praznovali novo leto, vam lahko zaželim nekaj lepega. Časa sem imela zadosti in zato sem se odločila za dve želji. Odraslim želim, da bi živeli več kot samo za preživetje, in otrokom želim, da bi jim vrnili otroštvo. Če verjamemo, da smo na svetu zato, da na njem pustimo več kot svoj prah, potem še znamo sanjati in si želeti, tako kot znajo otroci. Ni tako težko, kot mislimo. Otroci si zamislijo željo in o njej govorijo, jo zalivajo, preverjajo, če kdo sliši, sprašujejo, včasih tudi hranijo denar, čakajo in mogoče dočakajo. Če je želja res velika, usmerijo vanjo veliko svoje energije in časa, kar odrasli označujemo za sitnarjenje. Odrasli smo na to malce pozabili. En razlog je ta, da je materialno skoraj vse takoj uresničljivo, pa čeprav se zato zadolžimo za dvajset let. Naše želje torej sploh ne morejo čakati. Drug razlog je v tem, da ne maramo več sprememb in zato tudi ne sanjamo o nečem več. To sem spoznala ob vseh reakcijah, ko so naši prijatelji povedali, da letos odhajajo v Avstralijo. Tja jih s tremi majhnimi otroki ne žene naivnost, ampak želja po spremembi in po nečem več. Verjamem, da bo tam življenje zelo podobno kot tukaj in mogoče se kmalu vrnejo kot mnogi. A vendarle bodo lahko rekli – poizkusili smo in sedaj vemo. Koliko ljudi pa neha poizkušati, verjeti in sanjati? Zakaj je valjanje v lagodju bolj privlačno kot korak v neznano? Zakaj vsa dežela še vedno večer za večerom gleda v tv ekrane in se naslednji dan pritožuje, da je sita novic? Ali smo res tako majhni, da nočemo niti pogledati čez mejo, ker je tam strašanski zmaj? Je res lažje samo živeti, preživeti. In s tem, ko to počnemo, krademo otrokom otroštvo. Učimo jih preživeti, ne sanjati. Po programu, ki smo si ga zanje zamislili, tukaj in sedaj. Otroci postajajo pomanjšani odrasli, z urniki, s pomanjkanjem časa, z bremeni storilnosti, tekmovanja, dokazovanja. Lahko je drugače. Zato vam želim, da sežete tja, kamor si doslej niste upali. Mogoče je prav to leto prelomno za vse, ki si upate, želite in hočete več. Za začetek potrebujete sanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 12. februar 2020 / 19:00

V rokometnem četrtfinalu tudi Alples Železniki

Železniki – Prejšnji teden je na sedežu Rokometne zveze Slovenije potekal žreb parov osmine finala Pokala Slovenije. Od gorenjskih ekip si je mesto med šestnajstimi ekipami priborilo le moštvo Alpl...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 9. september 2019 / 21:41

Manca, dekle z jezeri, in njene zgodbe

Manca Korelc uspešno nadaljuje projekt Moja jezera. S kolesom ali peš obiskuje slovenske stoječe vode. V dobrih dveh letih jih je obiskala že več kot 960. Več kot petdeset jih je v njeni zbirki tudi z...

GG Plus / ponedeljek, 9. september 2019 / 21:41

Francoska družina se še spomni, da so bili nekoč lastniki gradu Podvin

Danes propadajoči Grad Podvin v Mošnjah je bil do druge svetovne vojne več kot pol stoletja v lasti premožne francoske družine de Polignac, s katero sta babica in oče Radovljičana Primoža Boleta ohran...

Gospodarstvo / ponedeljek, 9. september 2019 / 17:06

Visok dobiček bank

Banke so v prvi polovici leta dosegle 402 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo.

Kranjska Gora / ponedeljek, 9. september 2019 / 17:06

Zaključujejo prenovo Železničarskega doma

Kranjska Gora – Iz Slovenskih železnic so sporočili, da bo prenova Železničarskega doma v Kranjski Gori končana jeseni 2019. Ko bo dom v celoti obnovljen, bo namenjen letovanju aktivnih železničarj...

Zanimivosti / ponedeljek, 9. september 2019 / 17:05

Oddaja že štirideset let

Radio Sora se je prvikrat oglasil 11. septembra 1979 kot radio Žiri. Njihov program je usmerjen v lokalno okolje, slišijo ga ne le v krajih, ki jih povezuje porečje Sore, pač pa na vsem spodnjem delu...