Ponovoletne želje

Sedaj, ko smo pa zares že vsi praznovali novo leto, vam lahko zaželim nekaj lepega. Časa sem imela zadosti in zato sem se odločila za dve želji. Odraslim želim, da bi živeli več kot samo za preživetje, in otrokom želim, da bi jim vrnili otroštvo. Če verjamemo, da smo na svetu zato, da na njem pustimo več kot svoj prah, potem še znamo sanjati in si želeti, tako kot znajo otroci. Ni tako težko, kot mislimo. Otroci si zamislijo željo in o njej govorijo, jo zalivajo, preverjajo, če kdo sliši, sprašujejo, včasih tudi hranijo denar, čakajo in mogoče dočakajo. Če je želja res velika, usmerijo vanjo veliko svoje energije in časa, kar odrasli označujemo za sitnarjenje. Odrasli smo na to malce pozabili. En razlog je ta, da je materialno skoraj vse takoj uresničljivo, pa čeprav se zato zadolžimo za dvajset let. Naše želje torej sploh ne morejo čakati. Drug razlog je v tem, da ne maramo več sprememb in zato tudi ne sanjamo o nečem več. To sem spoznala ob vseh reakcijah, ko so naši prijatelji povedali, da letos odhajajo v Avstralijo. Tja jih s tremi majhnimi otroki ne žene naivnost, ampak želja po spremembi in po nečem več. Verjamem, da bo tam življenje zelo podobno kot tukaj in mogoče se kmalu vrnejo kot mnogi. A vendarle bodo lahko rekli – poizkusili smo in sedaj vemo. Koliko ljudi pa neha poizkušati, verjeti in sanjati? Zakaj je valjanje v lagodju bolj privlačno kot korak v neznano? Zakaj vsa dežela še vedno večer za večerom gleda v tv ekrane in se naslednji dan pritožuje, da je sita novic? Ali smo res tako majhni, da nočemo niti pogledati čez mejo, ker je tam strašanski zmaj? Je res lažje samo živeti, preživeti. In s tem, ko to počnemo, krademo otrokom otroštvo. Učimo jih preživeti, ne sanjati. Po programu, ki smo si ga zanje zamislili, tukaj in sedaj. Otroci postajajo pomanjšani odrasli, z urniki, s pomanjkanjem časa, z bremeni storilnosti, tekmovanja, dokazovanja. Lahko je drugače. Zato vam želim, da sežete tja, kamor si doslej niste upali. Mogoče je prav to leto prelomno za vse, ki si upate, želite in hočete več. Za začetek potrebujete sanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 17. julij 2020 / 18:08

Pokal Bleda in Velika nagrada občine Gorje

Rudno polje – Kolesarski klub Bled bo jutri, v soboto, organizator dirke Pokal Bleda, Kolesarski klub Gorje pa kolesarske dirke Velika nagrada občine Gorje. Obe dirki bosta potekali na krožni trasi...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 22. avgust 2011 / 07:00

Dva ovinka do Švice in nazaj

"Ta teden sva zagotovo prevozila vsaj tisoč ovinkov," sem rekla Tomu, ko sva po sedmih dneh, več kot dva tisoč sto kilometrih, številnih prelazih, od katerih jih je bilo deset visokih prek dva tisoč m...

Slovenija / ponedeljek, 22. avgust 2011 / 07:00

Vikend v vojaškem kamionu

Na Hruški planini nad Plavškim Rovtom ima Janez Tarman urejen vikend v ameriškem vojaškem kamionu iz leta 1940.

Zanimivosti / ponedeljek, 22. avgust 2011 / 07:00

Barjanski kljunač

Po Ljubljanici že nekaj časa lahko spremljamo posebno pletnjo, namenjeno plutju po tekočih vodah, njen lastnik pa jo je zaradi kljunaste oblike v zgornjem delu poimenoval barjanski kljunač.

GG Plus / ponedeljek, 22. avgust 2011 / 07:00

Pariz za turiste

V začetku tega poletja sem nekajkrat »mihoval« o različnih načinih preživljanja dopusta, a bolj teoretično kot iz lastne izkušnje. To pot pa naj bo obratno. Te vrstice pišem v Parizu, eni najbolj...

Zanimivosti / ponedeljek, 22. avgust 2011 / 07:00

Povezal Kamnik in Makedonijo

Kulturni in mladinski utrip v Kamniku zadnjega pol leta soustvarja mladi makedonski prostovoljec Filip Najdoski. Državi je povezal tudi na Kamfestu.