Ponovoletne želje

Sedaj, ko smo pa zares že vsi praznovali novo leto, vam lahko zaželim nekaj lepega. Časa sem imela zadosti in zato sem se odločila za dve želji. Odraslim želim, da bi živeli več kot samo za preživetje, in otrokom želim, da bi jim vrnili otroštvo. Če verjamemo, da smo na svetu zato, da na njem pustimo več kot svoj prah, potem še znamo sanjati in si želeti, tako kot znajo otroci. Ni tako težko, kot mislimo. Otroci si zamislijo željo in o njej govorijo, jo zalivajo, preverjajo, če kdo sliši, sprašujejo, včasih tudi hranijo denar, čakajo in mogoče dočakajo. Če je želja res velika, usmerijo vanjo veliko svoje energije in časa, kar odrasli označujemo za sitnarjenje. Odrasli smo na to malce pozabili. En razlog je ta, da je materialno skoraj vse takoj uresničljivo, pa čeprav se zato zadolžimo za dvajset let. Naše želje torej sploh ne morejo čakati. Drug razlog je v tem, da ne maramo več sprememb in zato tudi ne sanjamo o nečem več. To sem spoznala ob vseh reakcijah, ko so naši prijatelji povedali, da letos odhajajo v Avstralijo. Tja jih s tremi majhnimi otroki ne žene naivnost, ampak želja po spremembi in po nečem več. Verjamem, da bo tam življenje zelo podobno kot tukaj in mogoče se kmalu vrnejo kot mnogi. A vendarle bodo lahko rekli – poizkusili smo in sedaj vemo. Koliko ljudi pa neha poizkušati, verjeti in sanjati? Zakaj je valjanje v lagodju bolj privlačno kot korak v neznano? Zakaj vsa dežela še vedno večer za večerom gleda v tv ekrane in se naslednji dan pritožuje, da je sita novic? Ali smo res tako majhni, da nočemo niti pogledati čez mejo, ker je tam strašanski zmaj? Je res lažje samo živeti, preživeti. In s tem, ko to počnemo, krademo otrokom otroštvo. Učimo jih preživeti, ne sanjati. Po programu, ki smo si ga zanje zamislili, tukaj in sedaj. Otroci postajajo pomanjšani odrasli, z urniki, s pomanjkanjem časa, z bremeni storilnosti, tekmovanja, dokazovanja. Lahko je drugače. Zato vam želim, da sežete tja, kamor si doslej niste upali. Mogoče je prav to leto prelomno za vse, ki si upate, želite in hočete več. Za začetek potrebujete sanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / nedelja, 20. november 2011 / 07:00

Rada ima rože in pazi na vnuke

Darinka Krničar iz Dvorij je praznovala šestdeset let. Rada ima rože, kuha, vrtnari in pazi na vnučke. Veliko ji pomenijo lepa beseda, pozornost v družini, zdravje je zanjo največje bogastvo.

Objavljeno na isti dan


Kranj / četrtek, 10. februar 2022 / 16:14

Najboljši so bili kranjski dijaki

Na Fakulteti za organizacijske vede (FOV) v Kranju so v januarju pripravili že tradiconalno tekmovanje v reševanju študije primera.

Kranj / četrtek, 10. februar 2022 / 16:14

Dograjujejo kolesarsko povezavo

Kranj – Prejšnji teden so začeli graditi manjkajočo kolesarsko infrastrukturo na povezavi Športni Park Kranj–Avtobusna postaja Kranj. Gradnja manjkajoče infrastrukture za kolesarje in pešce ter kom...

Gospodarstvo / četrtek, 10. februar 2022 / 16:09

Komendska matica v knjigi rekordov

Komenda – Podjetje Matica MB je pred svojimi poslovnimi prostori v komendski poslovni coni aprila 2020 postavilo matico, ki v širino meri več kot štiri, v višino pa 3,6 metra in tehta 2600 kilogram...

Razvedrilo / četrtek, 10. februar 2022 / 16:07

Že štiri tisoč oddaj

Oddaja Dobro jutro že dvajset let lepša jutra številnih televizijskih gledalcev. Ustvarjalci so doslej pripravili že več kot štiri tisoč oddaj, ob tem pa se srečujejo z različnimi izzivi ...

Zanimivosti / četrtek, 10. februar 2022 / 16:06

Grad, kjer so počitnikovali literati in umetniki

Medobčinski muzej Kamnik je šestdesetletnico delovanja zaokrožil z izdajo publikacije o zgodovini dvorca ali, kot ga Kamničani bolje poznajo, gradu Zaprice. Predstavitev je svoje mesto našla tudi na s...