Ponovoletne želje

Sedaj, ko smo pa zares že vsi praznovali novo leto, vam lahko zaželim nekaj lepega. Časa sem imela zadosti in zato sem se odločila za dve želji. Odraslim želim, da bi živeli več kot samo za preživetje, in otrokom želim, da bi jim vrnili otroštvo. Če verjamemo, da smo na svetu zato, da na njem pustimo več kot svoj prah, potem še znamo sanjati in si želeti, tako kot znajo otroci. Ni tako težko, kot mislimo. Otroci si zamislijo željo in o njej govorijo, jo zalivajo, preverjajo, če kdo sliši, sprašujejo, včasih tudi hranijo denar, čakajo in mogoče dočakajo. Če je želja res velika, usmerijo vanjo veliko svoje energije in časa, kar odrasli označujemo za sitnarjenje. Odrasli smo na to malce pozabili. En razlog je ta, da je materialno skoraj vse takoj uresničljivo, pa čeprav se zato zadolžimo za dvajset let. Naše želje torej sploh ne morejo čakati. Drug razlog je v tem, da ne maramo več sprememb in zato tudi ne sanjamo o nečem več. To sem spoznala ob vseh reakcijah, ko so naši prijatelji povedali, da letos odhajajo v Avstralijo. Tja jih s tremi majhnimi otroki ne žene naivnost, ampak želja po spremembi in po nečem več. Verjamem, da bo tam življenje zelo podobno kot tukaj in mogoče se kmalu vrnejo kot mnogi. A vendarle bodo lahko rekli – poizkusili smo in sedaj vemo. Koliko ljudi pa neha poizkušati, verjeti in sanjati? Zakaj je valjanje v lagodju bolj privlačno kot korak v neznano? Zakaj vsa dežela še vedno večer za večerom gleda v tv ekrane in se naslednji dan pritožuje, da je sita novic? Ali smo res tako majhni, da nočemo niti pogledati čez mejo, ker je tam strašanski zmaj? Je res lažje samo živeti, preživeti. In s tem, ko to počnemo, krademo otrokom otroštvo. Učimo jih preživeti, ne sanjati. Po programu, ki smo si ga zanje zamislili, tukaj in sedaj. Otroci postajajo pomanjšani odrasli, z urniki, s pomanjkanjem časa, z bremeni storilnosti, tekmovanja, dokazovanja. Lahko je drugače. Zato vam želim, da sežete tja, kamor si doslej niste upali. Mogoče je prav to leto prelomno za vse, ki si upate, želite in hočete več. Za začetek potrebujete sanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 27. april 2012 / 07:00

Na Jezerskem ni več bankomata

Jezersko - Gorenjska banka je konec aprila zaradi izjemno nizkega števila opravljenih dvigov umaknila bančni avtomat z bencinske postaje Petrol na Zgornjem Jezerskem. Komitenti G...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / sobota, 14. september 2019 / 11:54

Pogovorni večer z Meri Bozovičar

Škofja Loka – Muzejsko društvo Škofja Loka vabi na Blaznikov večer, ki bo v sredo, 18. septembra, ob 19. uri v Miheličevi galeriji v Kašči. Gostja večera bo Meri Bozovičar, avtorica nedavno izdane...

Razvedrilo / sobota, 14. september 2019 / 11:53

Rekvijem za klavir

Francoski fotograf Romain Thiery se v okviru festivala Pianopolis, ki se danes začenja v kranjskem Stolpu Škrlovec, predstavlja s fotografsko razstavo Rekviem za klavirje. Fotografije klavirjev v zapu...

GG Plus / sobota, 14. september 2019 / 11:52

S šolo ni nihče povsem zadovoljen

Kakšno šolo želijo starši, je bil naslov pogovornega večera v Preddvoru, gosta pa dva predstavnika sveta staršev in ena učiteljica. Dvorano, kjer bi pričakovali večino staršev šolskih otrok, so napoln...

Slovenija / sobota, 14. september 2019 / 11:51

Avstrijci drugič odlikovali Lovra Sodjo

Pretekli teden je avstrijska veleposlanica v Sloveniji mag. Sigrid Berka v imenu predsednika Republike Avstrije Aleksandra Van del Bellna z visokim avstrijskim odlikovanjem zlatim častnim znakom za...

Slovenija / sobota, 14. september 2019 / 11:50

Meje proti revnim

Vloga meja se spreminja. V komunističnih državah so meje preprečevale državljanom izhod iz države. Danes pa imajo v državah bogatega Zahoda meje predvsem to funkcijo, da onemogočajo vstop revnih pribe...