Ponovoletne želje

Sedaj, ko smo pa zares že vsi praznovali novo leto, vam lahko zaželim nekaj lepega. Časa sem imela zadosti in zato sem se odločila za dve želji. Odraslim želim, da bi živeli več kot samo za preživetje, in otrokom želim, da bi jim vrnili otroštvo. Če verjamemo, da smo na svetu zato, da na njem pustimo več kot svoj prah, potem še znamo sanjati in si želeti, tako kot znajo otroci. Ni tako težko, kot mislimo. Otroci si zamislijo željo in o njej govorijo, jo zalivajo, preverjajo, če kdo sliši, sprašujejo, včasih tudi hranijo denar, čakajo in mogoče dočakajo. Če je želja res velika, usmerijo vanjo veliko svoje energije in časa, kar odrasli označujemo za sitnarjenje. Odrasli smo na to malce pozabili. En razlog je ta, da je materialno skoraj vse takoj uresničljivo, pa čeprav se zato zadolžimo za dvajset let. Naše želje torej sploh ne morejo čakati. Drug razlog je v tem, da ne maramo več sprememb in zato tudi ne sanjamo o nečem več. To sem spoznala ob vseh reakcijah, ko so naši prijatelji povedali, da letos odhajajo v Avstralijo. Tja jih s tremi majhnimi otroki ne žene naivnost, ampak želja po spremembi in po nečem več. Verjamem, da bo tam življenje zelo podobno kot tukaj in mogoče se kmalu vrnejo kot mnogi. A vendarle bodo lahko rekli – poizkusili smo in sedaj vemo. Koliko ljudi pa neha poizkušati, verjeti in sanjati? Zakaj je valjanje v lagodju bolj privlačno kot korak v neznano? Zakaj vsa dežela še vedno večer za večerom gleda v tv ekrane in se naslednji dan pritožuje, da je sita novic? Ali smo res tako majhni, da nočemo niti pogledati čez mejo, ker je tam strašanski zmaj? Je res lažje samo živeti, preživeti. In s tem, ko to počnemo, krademo otrokom otroštvo. Učimo jih preživeti, ne sanjati. Po programu, ki smo si ga zanje zamislili, tukaj in sedaj. Otroci postajajo pomanjšani odrasli, z urniki, s pomanjkanjem časa, z bremeni storilnosti, tekmovanja, dokazovanja. Lahko je drugače. Zato vam želim, da sežete tja, kamor si doslej niste upali. Mogoče je prav to leto prelomno za vse, ki si upate, želite in hočete več. Za začetek potrebujete sanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 6. november 2015 / 13:47

Plezalci na loški steni

Jutri in v nedeljo bo v Športni dvorani Poden potekala tretja tekma državnega prvenstva v težavnostnem športnem plezanju.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 10. julij 2023 / 19:00

Znanje finščine mu pride prav

Miha Šimnovec je znan slovenski športni novinar. Manj znano pa je, da je po očetu Slovenec, po mami pa Finec. »Učili so me, naj na tekmah navijam tako za Slovenijo kot za Finsko. Tega se držim,« pravi...

Šport / ponedeljek, 10. julij 2023 / 18:57

Ne ustavijo je niti padci

Gorenjka Nika Bobnar je obetavna mlada cestna kolesarka. Čeprav v tem športu še ni dolgo, je doživela že marsikaj: tako veselje ob naslovih državne prvakinje kot bolečino ob padcih, ki pa je niso usta...

GG Plus / ponedeljek, 10. julij 2023 / 18:51

Vršič med vojno in mirom

V Muzeju Kranjska Gora v Liznjekovi domačiji je čez poletje na ogled razstava Med vojno in mirom – vojaška dediščina Vršiča in okolice avtorja dr. Uroša Koširja. Med Kranjsko Goro in Trento naj bi bil...

Kamnik / ponedeljek, 10. julij 2023 / 18:40

Leto 2024 bo Maistrovo

V Medobčinskem muzeju Kamnik so se razveselili novice, da bo prihodnje leto posvečeno Rudolfu Maistru, generalu, pesniku, domoljubu …

Gorenjska / ponedeljek, 10. julij 2023 / 18:40

Pravila so za vse

Tudi jaz rada vrtim pedale. Kolesarjenje je protiutež sedenju za računalnikom, običajno pa tudi prva misel in izbira, ko vreme vabi na družinski izlet. Srečujem izklesana telesa, kolesarje, ki so n...