Ponovoletne želje

Sedaj, ko smo pa zares že vsi praznovali novo leto, vam lahko zaželim nekaj lepega. Časa sem imela zadosti in zato sem se odločila za dve želji. Odraslim želim, da bi živeli več kot samo za preživetje, in otrokom želim, da bi jim vrnili otroštvo. Če verjamemo, da smo na svetu zato, da na njem pustimo več kot svoj prah, potem še znamo sanjati in si želeti, tako kot znajo otroci. Ni tako težko, kot mislimo. Otroci si zamislijo željo in o njej govorijo, jo zalivajo, preverjajo, če kdo sliši, sprašujejo, včasih tudi hranijo denar, čakajo in mogoče dočakajo. Če je želja res velika, usmerijo vanjo veliko svoje energije in časa, kar odrasli označujemo za sitnarjenje. Odrasli smo na to malce pozabili. En razlog je ta, da je materialno skoraj vse takoj uresničljivo, pa čeprav se zato zadolžimo za dvajset let. Naše želje torej sploh ne morejo čakati. Drug razlog je v tem, da ne maramo več sprememb in zato tudi ne sanjamo o nečem več. To sem spoznala ob vseh reakcijah, ko so naši prijatelji povedali, da letos odhajajo v Avstralijo. Tja jih s tremi majhnimi otroki ne žene naivnost, ampak želja po spremembi in po nečem več. Verjamem, da bo tam življenje zelo podobno kot tukaj in mogoče se kmalu vrnejo kot mnogi. A vendarle bodo lahko rekli – poizkusili smo in sedaj vemo. Koliko ljudi pa neha poizkušati, verjeti in sanjati? Zakaj je valjanje v lagodju bolj privlačno kot korak v neznano? Zakaj vsa dežela še vedno večer za večerom gleda v tv ekrane in se naslednji dan pritožuje, da je sita novic? Ali smo res tako majhni, da nočemo niti pogledati čez mejo, ker je tam strašanski zmaj? Je res lažje samo živeti, preživeti. In s tem, ko to počnemo, krademo otrokom otroštvo. Učimo jih preživeti, ne sanjati. Po programu, ki smo si ga zanje zamislili, tukaj in sedaj. Otroci postajajo pomanjšani odrasli, z urniki, s pomanjkanjem časa, z bremeni storilnosti, tekmovanja, dokazovanja. Lahko je drugače. Zato vam želim, da sežete tja, kamor si doslej niste upali. Mogoče je prav to leto prelomno za vse, ki si upate, želite in hočete več. Za začetek potrebujete sanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 23. marec 2022 / 11:31

Beguncem iz Ukrajine bi želeli ponuditi zaposlitev

Ihor Sokolov, ki je ob zasedbi Krima zapustil Ukrajino in zdaj že štiri leta živi v Sloveniji, si želi skupaj s solastnikom podjetja, ki sta ga ustanovila v Kranju, aktivno priskočiti na pomoč begunce...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / sreda, 23. marec 2016 / 11:52

Recept, ki gre iz roda v rod

Na velikonočni praznični mizi ne sme manjkati potica. Navadno je najboljša tista, ki »jo je pekla že naša mama in pred njo njena mama«. In tudi spodnji recept je tak; a kot je navada pri receptih, je...

Nasveti / sreda, 23. marec 2016 / 11:50

Zvončki in trobentice …

... mačice, vijolice, hura, pomlad je tu. Pa je res prišla. V zadnjem koncu tedna se je zima poslovila od nas. Kot vselej astronomski datum začetka pomladi sovpada s sv. Jožefom. Jožeti in Jožice s...

Preddvor / sreda, 23. marec 2016 / 11:46

Že urejajo pot skozi grajski park

V Preddvoru so začeli z urejanjem poti skozi grajski park, ki bo severni del naselja povezala z južnim in s pokopališčem, zgradili bodo tudi mostiček.

Kultura / sreda, 23. marec 2016 / 11:38

Mysterium v muzeju

V sklopu razstav Kdor ustvarja, slabo ne misli se tokrat predstavlja Kulturno društvo Mysterium, v katerem deluje Komorni pevski zbor Mysterium.

Zanimivosti / sreda, 23. marec 2016 / 11:37

Pašna skupnost v Predtrgu

Hišna imena in priimki Predtržanov so poznani že davno nazaj v zgodovino. Zabeležene najdemo tudi v predstavljeni zgodovini tega gorenjskega območja v knjigi z naslovom Dežela, ki jo je ob...