Ponovoletne želje

Sedaj, ko smo pa zares že vsi praznovali novo leto, vam lahko zaželim nekaj lepega. Časa sem imela zadosti in zato sem se odločila za dve želji. Odraslim želim, da bi živeli več kot samo za preživetje, in otrokom želim, da bi jim vrnili otroštvo. Če verjamemo, da smo na svetu zato, da na njem pustimo več kot svoj prah, potem še znamo sanjati in si želeti, tako kot znajo otroci. Ni tako težko, kot mislimo. Otroci si zamislijo željo in o njej govorijo, jo zalivajo, preverjajo, če kdo sliši, sprašujejo, včasih tudi hranijo denar, čakajo in mogoče dočakajo. Če je želja res velika, usmerijo vanjo veliko svoje energije in časa, kar odrasli označujemo za sitnarjenje. Odrasli smo na to malce pozabili. En razlog je ta, da je materialno skoraj vse takoj uresničljivo, pa čeprav se zato zadolžimo za dvajset let. Naše želje torej sploh ne morejo čakati. Drug razlog je v tem, da ne maramo več sprememb in zato tudi ne sanjamo o nečem več. To sem spoznala ob vseh reakcijah, ko so naši prijatelji povedali, da letos odhajajo v Avstralijo. Tja jih s tremi majhnimi otroki ne žene naivnost, ampak želja po spremembi in po nečem več. Verjamem, da bo tam življenje zelo podobno kot tukaj in mogoče se kmalu vrnejo kot mnogi. A vendarle bodo lahko rekli – poizkusili smo in sedaj vemo. Koliko ljudi pa neha poizkušati, verjeti in sanjati? Zakaj je valjanje v lagodju bolj privlačno kot korak v neznano? Zakaj vsa dežela še vedno večer za večerom gleda v tv ekrane in se naslednji dan pritožuje, da je sita novic? Ali smo res tako majhni, da nočemo niti pogledati čez mejo, ker je tam strašanski zmaj? Je res lažje samo živeti, preživeti. In s tem, ko to počnemo, krademo otrokom otroštvo. Učimo jih preživeti, ne sanjati. Po programu, ki smo si ga zanje zamislili, tukaj in sedaj. Otroci postajajo pomanjšani odrasli, z urniki, s pomanjkanjem časa, z bremeni storilnosti, tekmovanja, dokazovanja. Lahko je drugače. Zato vam želim, da sežete tja, kamor si doslej niste upali. Mogoče je prav to leto prelomno za vse, ki si upate, želite in hočete več. Za začetek potrebujete sanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / ponedeljek, 17. oktober 2016 / 11:01

Ko jo je pretepal, so vsi samo gledali

Moški je pred blokom pretepal ženo, z vseh balkonov so gledali, nihče pa ni ničesar naredil ... Druga zgodba: ženska z res hudimi poškodbami je zatrjevala, da je v spanju padla s postelje. Tretja zgod...

Objavljeno na isti dan


Kamnik / torek, 23. november 2021 / 10:27

Občinska slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra

Kamnik – Občina Kamnik bo tudi letos ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, ki ga praznujemo v torek, 23. novembra, pripravila proslavo, ki pa bo prilagojena epidemiološkim ukrepom. Slovesnos...

Kronika / torek, 23. november 2021 / 18:59

Izgubljenega otroka našli

Bašelj – Kranjski policisti so v nedeljo pomagali iskati otroka, ki se je izgubil na območju Sv. Lovrenca. Našel ga je policist, ki sicer tedaj ni bil v službi, a je zaznal aktivnosti svojih kolego...

Izleti GG / torek, 23. november 2021 / 18:59

Študentska rutina

Ponedeljki svoj prihod najavijo tako pompozno, da se poleg mene ob nadležnem zvonjenju telefona verjetno prebudijo tudi vsi sosedi (za to mi je resnično žal). Glasno piskanje kruto naznani...

Zanimivosti / torek, 23. november 2021 / 18:56

Premierno Kar bo, pač bo!

KUD Jaka Rabič Dovje - Mojstrana vabi v petek, 26. novembra, ob 19.30 v Aljažev prosvetni dom na Dovjem na premiero nove komedije Jožeta Ekarta Kar bo, pač bo!

GG Plus / torek, 23. november 2021 / 18:55

Pri rejnikih

Cveto se je kar nekaj časa pripravljal na to, da svojo življenjsko zgodbo zaupa »javnosti«. Nikamor se mu ni mudilo, kar odlašal je. Kadar je imel opravke v Žireh, je prišel na kavo. Potem pa je la...