V mestu so ... Smrkci!

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Prosti čas / / 06:00

Smrkastično: animirano-igrani 3D film Smrkci ruši rekorde gledanosti v Sloveniji, kar je le še eden od znakov, da mnogi pogrešajo življenje v obdobju pred vdorom kapitalističnega neoliberalizma.

Če ste otroštvo preživeli v osemdesetih, potem so se vaša nedeljska jutra začenjala takole: »Pred davnimi časi je bila globoko v gozdu skrita vas, kjer so živela majcena bitja – imenovala so se Smrkci. Bila so dobra bitja. In potem je bil Gargamel, zlobni čarovnik. Bil je hudoben. Tisti gozd stoji še dandanes in če prisluhnete, lahko slišite Gargamelov bes. Če boste pridni ..., boste morda ugledali Smrkce.« Te besede so bile namreč uvod v polurno epizodo risane nadaljevanke Smrkci, ki je otroke in, iskreno rečeno, tudi odrasle vedno znova prikovala pred televizijske ekrane. V letih od 1981 do 1990 so posneli kar 256 epizod serije, ki je nastala po stripu belgijskega avtorja Pierra Culliforda, znanega pod umetniškim psevdonimom Peyo. Ta je mala modra bitja ustvaril že davnega leta 1958: najprej so Smrkci zaživeli v stripu, vendar pa so kmalu postali tako priljubljeni, da so dobili svoje celovečerne animirane filme in serije, računalniške igre, glasbene CD-je, igrače vseh vrst ter postali reklamni logotipi mnogih artiklov.

Sedaj se ti časi, vsaj v Sloveniji, spet vračajo. Smrkci namreč prihajajo v novem filmu, ki je pri nas gladko opravil s konkurenco, saj je že zdaj zbral desetkrat več gledalcev kot vsi drugi filmi skupaj, zaradi priljubljenosti in gledalcev, ki si ga ogledajo tudi po večkrat, pa zna postati hit leta. Gre za zmes animacije in igranega filma: narisanim Smrkcem delata družbo igralca Hank Azaria kot Gargamel ter Neil Patrick Harris, ki Smrkce gosti v New Yorku, kamor se zatečejo na begu pred zlobnim čarovnikom. Smrkci torej zamenjajo svoje prvinsko, idilično, hipijevsko, že napol psihedelično naravno okolje (živijo v gobah!) za urbano mestno džunglo, prepojeno z atmosfero brezobzirnih kapitalističnih odnosov – toda svoje bistvo nesebičnega sodelovanja v skupnosti ohranijo. Kdo ve, morda je film Smrkci, čeprav še zdaleč ne tako tehnično dovršen, kot bi lahko bil, prav zaradi tega znova našel srca mladih in starih generacij, ki nostalgično pogrešajo stare čase.

Ocena: 3/5