V mestu so ... Smrkci!

Smrkastično: animirano-igrani 3D film Smrkci ruši rekorde gledanosti v Sloveniji, kar je le še eden od znakov, da mnogi pogrešajo življenje v obdobju pred vdorom kapitalističnega neoliberalizma.

Če ste otroštvo preživeli v osemdesetih, potem so se vaša nedeljska jutra začenjala takole: »Pred davnimi časi je bila globoko v gozdu skrita vas, kjer so živela majcena bitja – imenovala so se Smrkci. Bila so dobra bitja. In potem je bil Gargamel, zlobni čarovnik. Bil je hudoben. Tisti gozd stoji še dandanes in če prisluhnete, lahko slišite Gargamelov bes. Če boste pridni ..., boste morda ugledali Smrkce.« Te besede so bile namreč uvod v polurno epizodo risane nadaljevanke Smrkci, ki je otroke in, iskreno rečeno, tudi odrasle vedno znova prikovala pred televizijske ekrane. V letih od 1981 do 1990 so posneli kar 256 epizod serije, ki je nastala po stripu belgijskega avtorja Pierra Culliforda, znanega pod umetniškim psevdonimom Peyo. Ta je mala modra bitja ustvaril že davnega leta 1958: najprej so Smrkci zaživeli v stripu, vendar pa so kmalu postali tako priljubljeni, da so dobili svoje celovečerne animirane filme in serije, računalniške igre, glasbene CD-je, igrače vseh vrst ter postali reklamni logotipi mnogih artiklov.

Sedaj se ti časi, vsaj v Sloveniji, spet vračajo. Smrkci namreč prihajajo v novem filmu, ki je pri nas gladko opravil s konkurenco, saj je že zdaj zbral desetkrat več gledalcev kot vsi drugi filmi skupaj, zaradi priljubljenosti in gledalcev, ki si ga ogledajo tudi po večkrat, pa zna postati hit leta. Gre za zmes animacije in igranega filma: narisanim Smrkcem delata družbo igralca Hank Azaria kot Gargamel ter Neil Patrick Harris, ki Smrkce gosti v New Yorku, kamor se zatečejo na begu pred zlobnim čarovnikom. Smrkci torej zamenjajo svoje prvinsko, idilično, hipijevsko, že napol psihedelično naravno okolje (živijo v gobah!) za urbano mestno džunglo, prepojeno z atmosfero brezobzirnih kapitalističnih odnosov – toda svoje bistvo nesebičnega sodelovanja v skupnosti ohranijo. Kdo ve, morda je film Smrkci, čeprav še zdaleč ne tako tehnično dovršen, kot bi lahko bil, prav zaradi tega znova našel srca mladih in starih generacij, ki nostalgično pogrešajo stare čase.

Ocena: 3/5

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 6. maj 2024 / 07:30

»Špartanci« bodo ovire premagovali na Bledu

Bled bo 18. in 19. maja prizorišče slovenske izdaje ikonične serije tekov z ovirami Spartan Race. Na ta edinstveni športno-rekreativni izziv je doslej prijavljenih že okoli 2500 tekačev iz 35 držav, o...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 1. januar 2023 / 20:14

Dobrlovaški aplavz Butalcem

Sredi decembra je bila dva večera dvorana kulturnega doma v Dobrli vasi/Eberndorfu v Podjuni polna, poleg tega pa jo je občinstvo zapuščalo dobre volje. Mladinska gledališka skupina Teatra Srce, ki...

Kronika / nedelja, 1. januar 2023 / 20:13

Voznica ni upoštevala prometnega znaka

Vodice – V torek okoli 18.30 je v Vodicah pri uvozu na avtocesto prišlo do prometne nesreče, v kateri sta bila udeležena voznika osebnih vozil. Nesrečo je povzročila voznica, ki ni upoštevala prome...

Gospodarstvo / nedelja, 1. januar 2023 / 20:12

Spremembe pri obdavčitvi normirancev

Državni zbor je po vetu državnega sveta na ponovnem glasovanju potrdil spremembe zakona o dohodnini, ki se začnejo uporabljati z novim letom. Spremenje...

Kronika / nedelja, 1. januar 2023 / 20:12

Lastnika oškodoval za več kot deset tisoč evrov

Kranj – Kranjski policisti so bili v sredo zgodaj zjutraj obveščeni o vlomu v poslovni objekt, ki ga je neznani storilec izvršil čez noč. Lastnika je z dejanjem oškodoval za več kot 10.000 evrov. V...

Zanimivosti / nedelja, 1. januar 2023 / 20:09

Slovenski dedek Mraz praznuje

Slovenski dedek Mraz praznuje sedemdeset let. Leta 1952 je njegovo podobo oblikoval slikar Maksim Gaspari. Obisk dedka Mraza je vpisan tudi v register nesnovne dediščine. Njegov lik je raziskoval Sten...