Zgodbe muzejskih predmetov: 3300 let star meč iz Blejskega jezera

Besedilo: Dr. Verena Perko, Gorenjski muzej
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 29. avgust 2011 / 06:00

Gorenjski muzej hrani v svoji arheološki zbirki izjemno dragocen, 3300 let star bronast meč. Odkrili so ga pri zaščitnih arheoloških raziskavah leta 2006, ki so potekale v Blejskem jezeru pri Mlinem pod vodstvom dr. Andreja Gasparija. Meč je odlično ohranjen, dolg 52,3 cm, težak 416 g in izdelan iz zlitine bakra, kositra in svinca. Podobne meče so uporabljali bojevniki pozne bronaste dobe. V času, ko je bil izdelan, je pomenil višek livarske tehnologije in je predstavljal pravo bogastvo. Njegov lastnik pa ga je brez dvoma nosil tudi kot simbol družbene moči.

Najbrž ne bomo nikoli izvedeli, zakaj je meč končal v jezeru. Iz njegove lege v mulju na jezerskem dnu, ki je bila le dober lučaj od brega, pa vendarle lahko sklepamo, da ni bil po naključju izgubljen. To domnevo potrjuje tudi najdba enako starega bronastega meča, ki je bil odkrit pred 40 leti na istem mestu v jezeru in je danes shranjen v Narodnem muzeju v Ljubljani. V neposredni bližini pa so odkrili še 10 sekir. Ena je bila rimskodobna, devet jih je bilo v rabi od 16. do 18. stoletja.

V bližini najdišča ni nobenih sledov prebivališč ali grobišča, od koder bi lahko najdbe zdrsnile v jezerske vode. Predmete so morali namenoma zalučati v globino.

Vse torej kaže, da je prostor ob izlivu Blejskega jezera prednamcem predstavljal posebno, sveto mesto, kamor so med obredjem odmetavali orožje v vodo. Meča sta iz iste dobe, sta brez vsakršnih poškodb na rezilu, kakršne nastanejo ob bojevanju. Sta morda meča zaobljubni dar za posebej pomembno zmago v boju? Morda pa sta ostanek daritvenega obredja neznanim božanskim silam, podobno kot še tudi danes vržemo v vodnjak droben novčič v upanju, da se nam izpolni tiha želja.

O posebnem pomenu jezerskih voda v Mlinem priča tudi Marijina kapelica, ki je še vse do srede prejšnjega stoletja stala pred mostom čez Jezernico in označevana prastari sveti prostor.

Ni torej naključno, da Blejsko jezero, kinč nebeški, zavzema v srcu Slovencev posebno mesto. Temu ni vzrok zgolj izjemna lepota kraja. Arheološka odkritja v okolici in še posebej v globinah jezera kažejo, da so skrivnostne, zelenkaste globine jezera imele od nekdaj posebno mesto v verovanju okoliškega staroselskega prebivalstva. To izpričuje tudi tamkajšnja prastara pripovedka o zvonu, ki naj bi bil po ljudskem verovanju potopljen na dnu blejskih voda.