Zgodbe muzejskih predmetov: Stare razglednice Triglava

Mesec avgust je idealen za obisk naše najvišje gore - Triglava, ki je najbolj izrazit simbol slovenstva. Zahvala za to gre Jakobu Aljažu (1845-1927). Ko je bil župnik na Dovjem, je leta 1895 za pet goldinarjev kupil Kredarico in vrh Triglava, kjer je postavil stolp, ki se imenuje po njem. Za goldinar je bilo v tistem času možno dobiti štiri steklenice kisle vode ali približno osem hlebov kruha. Stolp je imel simbolen pomen slovenstva na najvišji gori. Ker je bila triglavska okolica nadvse zanimiva za Kranjsko sekcijo Nemško avstrijskega planinskega društva, je Aljaž pospešeno zgradil manjšo kočo v Vratih in obenem tudi Dom na Kredarici. Gradnja koč je pomenila prisotnost slovenstva v Julijskih Alpah, drugi razlog pa je bil v vse večjem obiskovanju Julijskih Alp in potrebah, ki jih je prinašal razvoj turizma in planinstva kot njegove veje. Ob odprtju doma na Kredarici 18. avgusta 1896 so prvič zapeli njegovo pesem Oj, Triglav, moj dom. Včeraj je torej minilo točno 115 let.

Z razvojem turizma in s tem planinstva je postalo povsem običajno, da so ljudje svojim bližnjim in dragim poslali pozdrave s svojega izleta, z vrha gore, ki so jo obiskali. Planinske razglednice v sebi ne nosijo le zgodovinsko dokumentarnega pomena, saj iz njih sije tudi ponos na lepote vršacev. Iz njih lahko razberemo zgodovino razvoja posamezne koče, številna poimenovanja, ki so danes že davno pozabljena, in se hkrati čudimo spremenjeni pokrajini.

V zbirki Gorenjskega muzeja so številne razglednice z motivom Aljaževega stolpa. Najstarejša je iz leta 1902, ki prikazuje skupino mladeničev na vrhu. Na kolorirani razglednici iz leta 1908 se lepo vidijo številni podpisi vznesenih planincev, ki so dosegli najvišjo točko Slovenije. Razglednic Aljaževega stolpa je 25 in kronološko kažejo tudi spremembe na Aljaževem stolpu: špice na vrhu, ki je nosila letnico 1895, kmalu ni bilo več, sledila je mala zastava, nato pa se je na vrhu pojavila zvezda, danes je na vrhu zopet špica z letnico 1895; spreminjala se je tudi barva stolpa. Aljažev stolp je bil, žal, tudi politični objekt.

V skalnatem svetu, ki se pogosto označuje kot nekoristen svet, se je bila bitka za slovenstvo. Morda zato naši geni nosijo zapis, da se je treba vsaj enkrat v življenju povzpeti na slovenskega očaka.