Kosci, ki kosijo bolj široko

Pogovor z Matejem Pibernikom, predsednikom Društva koscev in kosic Slovenije, pred evropskim prvenstvom v ročni košnji, ki bo od danes do nedelje v Cerkljah.

Kot predsednik društva verjetno znate kositi »na roke«, s koso …

»Znam. Naučil sem se doma, na kmetiji, ko smo kosili bregove, vrt … Že stari oče mi je pokazal, kako je koso treba sklepati in jo nabrusiti.«

Še poprimete za koso?

»Še zmeraj, a odkar sem se oženil in se preselil s kmetije, manj kot prej. Ko sem se pripravljal za državno in potlej za evropsko prvenstvo, sem šel nekajkrat domov kosit za trening.«

Koliko je na kmetijah sploh še ročne košnje?

»Zelo malo! Še največ je je v hribovskih predelih, kjer ni možno vsega pokositi strojno. Tudi tradicije, ko se je pri košnji zbrala vsa vas in je bil to pravi kmečki praznik, danes ni več, ta je bila živa še eno, dve generaciji pred nami.«

Ali danes mladi kmečki gospodarji sploh še znajo kositi s koso?

»Na skoraj vsaki kmetiji imajo površine, ki jih ne morejo pokositi s kosilnico, a mnogi raje kot za koso poprimejo za koso z nitko.«

Ali to pomeni, da bo društvo nekoč v prihodnosti ostalo brez članov?

»Društvo ne bo »dol prišlo«, v Sloveniji je trenutno okrog dvajset koscev, ki radi tekmujejo, in prepričan, da bo tako tudi v prihodnje.«

V čem se navadna košnja razlikuje od tekmovalne?

»Navadna košnja … Ja, kosiš, kolikor potrebuješ trave oz. dokler ni vse pokošeno. Na tekmovanjih je vse določeno, moški morajo po evropskem standardu pokositi sto kvadratnih metrov veliko parcelo, ženske pa petintrideset »kvadratov«.«

Se tudi tekmovalna kosa razlikuje od tiste za vsakdanje delo?

»Kosa za tekmovanja je daljša od običajne, meri čez en meter, kosišče pa je krajše in je tudi posebne oblike. Včasih so kose klepali na roke, zdaj imamo za to posebne naprave, klepalnike, s katerimi izvajamo na koso pritisk, kot bi ga povzročila teža dve toni.«

Tradicionalni kosec je imel pri sebi vedno tudi brus …

»Tudi tekmovalci ga imajo za »vsak primer«, vendar kosa večinoma zdrži za košnjo sto kvadratnih metrov, tako da jim je vmes ni treba brusiti.«

Samo hitrost košnje ni dovolj za uspeh?

»Pomemben je čas, a sodniki ocenjujejo tudi kvaliteto oz. čistočo košnje – kako lepo je pokošeno, koliko »pušlnov« ostane po košnji, kako visoko je trava pokošena … Ocene so od nič do štiri, vsaka točka pa pomeni deset sekund pribitka na čas.«

Zakaj ste se odločili organizirati evropsko prvenstvo?

»Države se izmenjujejo pri organizaciji, letos je bila vrsta na Sloveniji. Na teh prvenstvih sodeluje šest držav: Slovenija, Avstrija, Nemčija, Švica, Italija z Južno Tirolsko in Španija z Baskijo. Države, ki bi se jim želele pridružiti, morajo prvo leto poslati opazovalca, naslednje leto pa že lahko nastopijo z dvema tekmovalcema.«

Koliko tekmovalcev pričakujete na prvenstvu?

»Iz vsake države bo prišlo po petnajst koscev in kosic, torej skupno devetdeset. Za tekmovanje imamo pripravljeno štiri hektarje veliko zemljišče, vseh tekmovalnih parcel pa bo petino več, kot bo tekmovalcev. Rezervne parcele so za to, da bomo lahko izločili tiste, na katerih so krtine ali niso enakomerno poraščene.«

Kakšna bo trava za kositi?

»Trava bo ravno prava za kosit, stara približno pet tednov. Jeseni smo ves travnik na novo zasejali. Za seme trave smo dobili sponzorja, naš član Tomaž Oblak pa ga je s sejalnico posejal.«

Kosa je nevarno orodje, so možne tudi poškodbe?

»Vsekakor! Tekmovalna pravila določajo, da mora vsak po končani košnji obdržati koso pri sebi, tudi v valu navdušenja je ne sme odvreči, saj bi bilo nevarno za sodnike ali gledalce.«

Kako visoko ciljate slovenski kosci in kosice?

»Na prvenstvu v Nemčiji smo prvič imeli enega kosca med dvajsetimi najboljšimi, zdaj upamo, da bomo še kakšnega več, a to bo veliko odvisno tudi od konkurence. Favoriti so Švicarji, ki imajo doma več močnih tekmovanj.«

Je domač teren lahko tudi prednost?

»Prepričan sem, da se bodo naši kosci in kosice pred svojimi navijači še bolj potrudili kot na tekmah v tujini. Predvsem za nedeljsko tekmo pričakujemo veliko navijačev.«

Vsakič je tudi tekma za svetovni rekord …

»Na tem tekmovanju je pomemben čas, a tudi ocena košnje ne sme biti slabša od 2,5 točke. Pri moških, ki kosijo parcelo sedem krat sedem metrov, je rekord 41,22 sekunde. Rekorder je sedem metrov široko parcelo pokosil v dveh redih, torej je vsakič »jemal« širino 3,5 metra, pri ženskah je najboljši čas 58,41 sekunde.«

Zanimiva bo tudi tekma koscev proti kosilnici …

»Že po tradiciji je na prvenstvih tekma človek proti stroju, torej kosec proti kosilnici. Dva kosca se bosta pomerila v tekmi s starejšo traktorsko in s sodobno rotacijsko kosilnico.«