Lepo je živeti v kraju, kjer je toliko lepote
(Suzana P. Kovačič: Gorenjski glas 24. 6. 2011, Občina Naklo praznuje)Že dlje časa bi rada spregovorila o problemih, predvsem enem, ki teži mene in moje sosede. Ne slepim se z upanjem, da bom lahko karkoli spremenila, a se mi zdi prav, da opozorim na stvari, o katerih se govori zelo malo ali skoraj nič in se vzbuja občutek, da je vse v najlepšem redu.
Živim v naselju Podreber v Naklem, v neposredni bližini asfaltne baze. Leta 1962 so v opuščeni gramoznici v neposredni bližini stanovanjskih hiš postavili začasno asfaltno bazo. Ko je zmanjkalo peska, baze niso le ohranili, ampak jo celo obnovili in povečali, in to ne le za enkrat. Krajani niso imeli nobene pravice odločati o tem, ali si ta industrijski obrat želijo v bližini ali ne, in tako baza deluje še danes in obremenjuje naše okolje. Prebivalci v okolici nimajo niti te pravice, da bi dobili informacije o tem, kakšnega soseda imajo in kakšna nevarnost jim preti.
V uradnih predstavitvah Naklega ni nikjer omenjeno, da baza že petdeset let ne samo Podrebru, ampak celemu Naklemu greni življenje z izpusti (prah, rakotvorni benzen, ogljikov monoksid, dušikov oksid) in hrupom, ki so dokazano zdravju škodljivi, in da na njeno delovanje nimajo sosedje prav nobenega vpliva. Vsakih sedem let poslušamo obljube o njeni preselitvi, vendar smo vedno znova opeharjeni. Le takrat, ko stvari postanejo zares nevzdržne in mi, potrpežljivi Slovenci, javno izrazimo svoje ogorčenje in ustanovimo civilno iniciativo, novinarji nekaj pozornosti posvetijo problemu, potem pa je spet vse tiho.
Po zagotovilih lastnikov so izpusti vedno v dovoljenih mejah. A samo po meritvah leta 2009 je bila povprečna emisijska koncentracija celotnega prahu iz sušilnega bobna previsoka in mejna vrednost presežena kar za faktor 7,3! Naprave v asfaltni bazi so se že nekajkrat iztrošile in tudi zdaj so v slabem stanju. Lastnik, Cestno podjetje Kranj, je obljubil, da bo bazo preselil na novo lokacijo do začetka leta 2012, na njenem mestu naj bi nastalo stanovanjsko naselje. Bojimo se, da se zaradi še nesprejetega podrobnega prostorskega načrta ta rok spet odmika in je vse skupaj pesek v oči bližnjim stanovalcem. Tudi v preteklosti se je to dogajalo. Kadar so bile postavljene nove naprave, je bilo nekaj let v redu, ko so se te iztrošile, tako kot zdaj, so se okoličani lahko naužili obilo prahu in benzena. Odškodnino, ki jo je baza morala plačevati zaradi škodljivega vpliva na okolje, je dobivala občina, ki pa ni dala podatkov o porabi teh sredstev. Sicer nihče ne more popraviti krivic, ki so jih krajani Podrebra trpeli zadnjih petdeset letih, ropota, prahu in vdihanih rakotvornih snovi, a znak bolj človeškega odnosa do sosedov bi bila čim prejšnja prilagoditev zakonodaji, odselitev baze iz bivalnega okolja in vsaj skromna odškodnina.
Ljuba Brajnik