Ploščati listi na vodi

Svetovno veslaško prvenstvo na Bledu je pred durmi, mi pa sploh ne vemo, kaj to točno pomeni. Mi napišem v lastnem imenu, ker imam od nekdaj rad ta šport, vendar nimam pojma, za kaj točno gre. Nekoč davno sem nekje na jesenskem Hvaru imel spor z gospodom Janijem Klemenčičem, slovensko veslaško legendo, na večno šankovsko temo, kateri šport je najtežji. Jasno, da sem zagovarjal dvigovalce uteži, on pa je trdil, da ga ni čez veslanje. Seveda je potem glede na svojo inteligenco popustil in priznal, da je vsak šport po svoje najtežji, ampak …

Veslanje je v slovenščini skupna oznaka za premikanje čolna s pomočjo različnih vesel. Ta so v osnovi sestavljena iz ploščatega lista, da v vodi daje čim večji upor. List je pritrjen na drog različne dolžine, ki se zaključi z ročajem … Tako piše na začetku strokovne predstavitve veslanja. Poznamo prosta vesla, ki so enolistna, običajno pri kanujih, ali dvolistna, običajno pri kajaku, ter vesla z oporo, kjer veslači sedijo s hrbtom v smeri vožnje. Pri slednjih ločimo enostranska dolga vesla, ki jih veslač drži z obema rokama, in kratka, ki se uporabljajo v paru.

Tega o veslih prav gotovo še niste vedeli in zdaj se vam zdi znano, ker je veslanje na Gorenjskem po uspehih šport številka ena. Le kdo bi na to pomislil? Če se pa ne motim, je po uspehih še šport številka ena v Sloveniji. Verjetno se motim, ker drugače bi bila verjetno veliko večja evforija pred svetovnim prvenstvom na našem idiličnem jezercu.

Veslanje je seveda olimpijska disciplina. Pri nas ga poznamo predvsem zaradi Iztoka Čopa in Luka Špika, kar je normalno, saj sta v svoji disciplini med najboljšimi na svetu.

Zanimiva je definicija veslanja. Veslanje je poganjanje izpodrivnega čolna s krmarjem ali brez njega, s silo mišic enega ali več veslačev, ki uporabljajo vesla kot enostavne vzvode drugega reda in sedijo s hrbti v smeri vožnje. Na telo veslaškega čolna morajo biti čvrsto pritrjeni vsi deli, ki prenašajo sile, vključno z osmi gibljivih delov. Vzdolžno se sme premikati le sedež veslačev.

Tekmovalnih čolnov je osem vrst. Pet jih je takih, ki se premikajo s pomočjo dolgih vesel, ki jih veslači držijo z obema rokama, v treh pa držijo v vsaki roki po eno kratko veslo. Enojec, dvojni dvojec, dvojni četverec se veslajo s kratkimi vesli in veslač uporablja par kratkih vesel, z vsako roko po enega. Dvojec, dvojec s krmarjem, četverec, četverec s krmarjem in osmerec pa z dolgimi vesli, ki ga veslač drži z obema rokama.

Sami čolni so danes pravi tehnološki vrhunci. Včasih so bili leseni, danes pa se uporabljajo najboljša ogljikova vlakna in plastika. Širina znaša med borih 30 in 60 centimetrov, dolgi pa so lahko od 8 do 16 metrov. Majhen gredelj je na dnu zaradi večje stabilnosti. Na gredelj oziroma krmo je pritrjeno krmilo pri vseh razen pri dvoročnih čolnih. Sedeži so opremljeni s koleščki, ki tečejo po tirnicah, ki merijo od 70 do 80 centimetrov.