Zlato še pridobiva vrednost

Vrednost zlata in srebra je s prihodom gospodarske in finančne krize beležila lepo rast, težave nacionalnih gospodarstev in finančne težave Amerike in EU pa znova krepijo zaupanje v plemenite kovine.

Kranj – Panična razprodaja na svetovnih delniških borzah se je sredi tedna le nekoliko umirila, a kot kaže trend zadnjih let, vlagatelji vse več premoženja selijo v plemenite kovine. Cena zlata se je v zadnjih treh letih več kot podvojila, saj so morali kupci 9. avgusta 2008 za 50-gramsko palico odšteti 923 evrov, natanko tri leta kasneje pa 1962 evrov. »Razlogov za rast cen zlata je veliko, v zadnjem času pa izstopajo težave pri dogovarjanju o povečevanju maksimalne zadolženosti v ZDA, znižanje kreditne bonitete ZDA, težave v evropskih državah s poudarkom na Italiji in Španiji. To negativno vpliva na vlagatelje, ki vlagajo na delniške in obvezniške trge, ki del svojega premoženja selijo v plemenite kovine,« pravi Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum.

Razlog za tako visok skok cen zlata je v večjem povpraševanju, ki ga generirajo desetletno ustvarjanje proračunskih primanjkljajev v razvitih državah, konstantno realno nižanje vrednosti vseh papirnatih valut, prekomerno zadolževanje gospodinjstev in podjetij ter pohlep po vedno višjih, večinoma nerealnih dobičkih. »Investitorji, ki se zavedajo takšnih rizikov, selijo svoje premoženje v zlato, in to predvsem zaradi zaščite. Ker je vrednost letne proizvodnje več kot 15-krat nižja od ameriškega letnega proračunskega primanjkljaja, predstavlja to v primerjavi z delniškim ali obvezniškim trgom izjemno majhen trg, kar pomeni, da lahko samo del sredstev, ki se prelije iz prej omenjenih trgov, precej vpliva na ceno,« še pojasnjuje Slapšak.

Nominalno je danes vrednost zlata na najvišji ravni v zgodovini. Ob statističnem upoštevanju rasti življenjskih stroškov (inflacije) pa je vrednost unče zlata (dobrih 31 gramov) v letu 1980, ko so morali vlagatelji odšteti 850 ameriških dolarjev, bila statistično prek 2200 dolarjev, ob upoštevanju realne inflacije pa vsaj dvakrat toliko. »Tudi med Gorenjci in Slovenci je zanimanje za nakup zlata in srebra v času rekordnih cen bistveno večje. Veliko nakupov je tudi med investitorji, ki so že pred časom želeli investirati v ti dve plemeniti kovini, vendar so čakali in špekulirali, da bodo cene upadle,« pravi direktor Slapšak.

Kupci največkrat investirajo v zlate palice ene unče, za katero je bilo treba ta teden odšteti 1282 evrov, ali 250 gramske, ki pa so bile vredne 10.090 evrov. Pri srebru so mase nekoliko večje, po kilogram (1128 evrov) ali pet kilogramov (5603 evre). Nekateri investitorji kupujejo zlato tudi prek spleta, a Slapšak opozarja na riziko dobave in tudi kakovost takšnega zlata.

Cene zlata in srebra v zadnjih šestih letih