Z robidami proti staranju

Dokler robida ni zrela, je rdeča, ko pa dozoreva, postaja vse temnejša, na koncu skoraj črna. Že po njeni intenzivni barvi je mogoče sklepati, da vsebuje veliko, če ne celo največ antioksidantov. Barvila v robidi varujejo plod sam pred soncem, in če jih bomo pridno zobali, bodo pred sončnimi žarki varovala tudi nas. Sonce nas bo manj ožgalo, zavirale pa naj bi tudi možnost nastanka in razvoja kožnega raka. Tako vsaj kažejo najnovejše znanstvene študije, ki so jih naredili ameriški in norveški znanstveniki.

Za vijoličasto, temno modro in črnkasto barvo sadja je zaslužen polifenol, antioksidant, ki kožo varuje pred prezgodnjim staranjem, zmanjšuje pa tudi tveganje za nastanek rakavih obolenj in deluje protivnetno. Tako kot denimo borovnice, slive in črni ribez naj bi tudi robide oz. redno uživanje le-teh varovalo pred srčno-žilnimi in rakavimi obolenji, Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo ter multiplo sklerozo.

Posladek Indijancev

Začnimo pa vendarle na začetku. Robide (Rubus fruticosus) izvirajo iz hladnejših predelov severne Evrope, Azije in Amerike. Ta bodičast grm s sočnimi in sladkimi svetlikajočimi plodovi, ki se razvijejo iz belih, včasih bledo rožnatih cvetov, še danes raste divje po vsej Evropi. No, pa tudi po Severni Ameriki, kjer uspevajo številne samonikle vrste robide. Z njihovimi plodovi so se radi sladkali Indijanci. Pri nas uspeva čez trideset vrst samoniklih robid, ki se rade križajo med seboj. Od tod težave pri določanju, ampak bistveno je, da so plodovi vseh vrst robide užitni, čeravno so nekateri sladki in naravnost odlični, drugi kisli in ne tako slastni. V slovenskem ljudskem zdravilstvu bolj kot okusne črne jagode uporabljajo mlade spomladanske robidove liste brez pecljev. Slednje posušijo, zdrobijo in uporabijo za zdravilne poparke. Z njimi želijo predvsem povečati telesno odpornost, si očistiti kri, pa tudi pozdraviti vneto žrelo in se znebiti hripavosti.

Ko zorijo robide

Robide dozorijo pozno poleti. Takrat ne bo odveč, če se sprehodimo v gozd oziroma le do obronka gozda. Tam bo na nas čakalo sijoče črnkasto zdravje, ki vsebuje največ bioaktivnih snovi. Upam, da ne bo čakalo čisto zaman, čeprav je čisto zastonj! Saj poznamo: današnji instant človek preži na akcije, tudi jagodičja, v nakupovalnih centrih, medtem pa nekako kar hote pozablja, da mu jih narava ponuja povsem zastonj in brez kančka škropiv in kemičnih sredstev.

Proti krvnim strdkom

Poglejmo končno, kaj skrivajo v sebi te lesketajoče se črne lepotice. Na kratko – veliko rudnin, vitaminov in bioaktivnih barvil. Na dolgo – predvsem veliko organskega železa, kalija, fosforja, magnezija, vitaminov B1, B2, vitamina C, pektina, karotenoidov, flavonoidov in fenolnih kislin.

Zaradi bogate obdarjenosti z železom naj si jih čim večkrat privoščijo slabokrvni, nosečnice, doječe matere, otroci, pubertetniki in ženske v menopavzi. Ker vsebujejo precej kalija in malo natrija, so primerno živilo pri težavah z visokim krvnim pritiskom. Fenolne spojine ščitijo pred aterosklerozo, saj zmanjšujejo odlaganje holesterola na stenah žil, in drugimi obolenji srca in ožilja. Pomemben je podatek, da preprečujejo tvorbo krvnih strdkov in razraščanje rakastih celic. Obnesle naj bi se predvsem v boju proti kožnemu raku. Na splošno velja, da bomo dosegli precej pozitivnih rezultatov, če bomo pridno grizljali robide - najbolje sveže, lahko pa tudi odmrznjene, v obliki soka ali posušene v čaju. Na ta način se bomo pomladili, pomirili, okrepili imunski sistem, uredili prebavo, očistili kri, preprečili infekcije ... Uživajmo jih, ko smo izčrpani ter po velikih psihičnih in fizičnih naporih. O robidovih listih pa več spomladi, ko jih bomo trgali.