Aktivnosti na počitnicah

Burja je kvarila razpoloženje. Morje je grozilo, da bo svet zalilo. Nebo pa je padlo na zemljo. Stiskali smo se pod tendo prvega gostinskega lokala, ki smo ga srečali, in čakali, da nas zalije in odplakne nazaj, od koder smo prišli …

Lepo vreme na dopustu je luksuz, ki ga pričakujemo vsakič, ko se odpravimo preživet nekaj dni zdoma. Po moji »strokovni« ugotovitvi, ki sem jo prenesel tudi družini, pa je slabo vreme še boljše za preživljanje tistih nekaj svobodnih dni. Kdaj nazadnje ste z otrokom igrali šah ali z ženo reševali križanko? Kdaj nazadnje ste prebrali knjigo, ki se ji ne reče priročnik za uporabo ali tehnična navodila? Kdaj ste si nazadnje ogledali muzej v mestu ali vasi, v kateri ste počitnikovali? Če sem vas pri odgovorih ujel nepripravljene, vam dam nekaj časa za premislek. Razumem, da je dopust najprej ležanje na plaži z možgani na »off«, kot pojemo vsi, ampak v ponudbah, s katerimi nas obstreljujejo z vseh strani, kako preživeti najaktivnejše počitnice do sedaj, smo pozabili tudi na to. Pišem v množini, ker na svojem dopustu zares nisem srečal veliko »naših«. Takoj ko je sonce zamenjalo dež, smo se razbežali izpod tende vsak na svojo stran, neznano kam ... Ljudje ne ležijo na napihljivih blazinah. Ne mažejo se z dišečimi kremami. Ne berejo rumenih revij niti ne napihujejo Niveinih napihljivih žog. Ne vidiš otrok delati tort iz mivke … Vsi smo, kot kaže, padli na reklame o ozonskih luknjah, o nekoristnosti ležanja na plaži z možgani na »off« (off po angleško pomeni izključeno, za tiste, ki ne berete priročnikov za uporabo ali tehničnih navodil). Reklame o aktivnih in super aktivnih počitnicah so se nas prijele, kar je več kot očitno. V raziskovanju, kaj pomenijo aktivne počitnice, sem naletel na podatek, da bi moral dan imeti precej več kot 24 ur. V enem dnevu bi moral dan začeti z jutranjo telovadbo in jogingom ob morski obali ter umivanjem zob z morsko vodo, seveda. Potem bi na hitro meditiral, sedeč na suhih iglicah iglavcev - po možnosti tako, da z zaprtimi očmi gledaš v vzhajajoče sonce. Zajtrk mora biti obilen, da telo zdrži do trinajste ure, ko je čas za kosilo. Vmes se moraš udeležiti najmanj trekinga v notranjost dežele, čeprav si prišel na zunanji rob oziroma tik ob morje, ali pa se z ladjico odpeljati nekam, kjer je lepše kot pa na mestu, za katerega bomo odšteli precej evrov. Vedno je lepše tam, kjer nas ni. Na primer: lahko se vpišete v tečaj potapljanja in boste počitnice preživeli daleč pod gladino in od svoje družine. Otroško vreščanje za sladoled, na primer, se pod vodo ne sliši. Ženske se navdušujejo nad pilatesom na plaži, zato se lahko svoje drage elegantno rešite za nekaj evrov na teden. Po kosilu vam ponujajo počitek v senci s pogledom na prospekte, v katerih piše, kam vse še boste šli. Do večerje se lahko nanosite nahrbtnika do teže, ki vas bo s polnim želodcem tako pahnila v spanec, da se boste komaj zbudili za jutranjo meditacijo na posušenih iglicah pred vzhajajočim soncem …

Aktivne počitnice so zame, ampak ne na moj račun. Migati pomeni gibati se, vendar tega ne morem na družinskih počitnicah početi sam. Zato apeliram na vse ponudnike, da v ponudbo uvrstijo aktivnosti, na katere gre lahko cela družina. Družinskih počitnic so se spomnili zato, da se družina vsaj enkrat na leto za nekaj dni zbere nekje, kjer bo ves čas skupaj. Ves čas skupaj. Ves čas … noč in dan. Tako se laže ugotovi in spozna, kako smo se odtujili in kako ne znamo več funkcionirati več kot nekaj ur vkup … Mi, ki vstajamo ob zori, da lahko pretečemo nekaj kilometrov, preden se drugi zbudijo, smo iznajdljivi. Včasih se celo zlažemo, da smo vstali prvi le zato, da bi pripravili zajtrk …

Namig za letošnje počitniško branje: Srda pjeva, u sumrak, na duhove (Miljenko Jergovič). Ne vem, če že obstaja slovenski prevod, vendar na Hrvaškem je lepo brati hrvaščino.