Napnimo jadra in ulovimo veter (1)

Ladje, večje in manjše, barčice in ribiške barkače, vse, kar je pluje, ima na morju svoj čar. Ljudje smo na dopustu boljši opazovalci, ponavadi opazimo vse tisto, kar gre čez leto mimo nas. Lahko bi ure in ure sedela na pomolu in gledala prihode in odhode ljudi s kovčki, z nahrbtniki ali samo z veliko vrečo radovednosti, ki jo nosijo po svetu. Plovila me spominjajo na družine in celo na starost družine. Male jadrnice so kot mlade družine, ki šele napnejo jadra, da bi ujele veter. Nič bahavega ni v njih, le skupen prostor, ki sta si ga dva pripravljena deliti in kasneje vanj povabiti še tretjega, četrtega ali petega člana. Ko postane pretesno, se družina ozre po večji jadrnici ali pa se stiskajo na manjši. Bolj kot se stiskajo, večja postane z leti tudi stiska. Tisti, ki ste že jadrali, veste, o čem govorim. Veliko prilagajanja je potrebnega, če si nekaj ljudi deli majhen prostor. Ali pa veliko ljubezni, včasih tudi slepe. Na takšnih jadrnicah gre kasneje krasno spet v dvoje. Takrat, ko gre mala posadka po svoje in ostaneta spet dva. Zato so naše hiše v primerjavi z malimi jadrnicami prava potrata, izguba denarja in energije, sploh, če v njih živita le dva človeka. Ampak to je že zgodba o hišah. Ostanimo pri ladjah. Učenje jadranja je kot skupno bivanje v družini. Najprej so sončni vzhodi in zahodi in veter je videti vedno ravno pravšnji. Čeprav jadra kdaj pa kdaj mirujejo, nas to ne moti, kasneje postane brezvetrje hudo moteče. Za zaljubljence je vsak veter pravi in jadranje je užitek. Čeri so nekaj, o čemer govorijo starejši ljudje in vanje nihče ne verjame, dokler ne zahrešči ladijsko dno. Jadranje na jadrnicah pogosto pokvarimo zaradi želje po boljši, večji in lepši ladji. Tako se konča najlepši del jadranja in se začne jadranje za boljše preživetje, pogosto za prestiž in ustvarjanje videza. Sprašujem se, zakaj toliko ljudje pravi, da jim je bilo najlepše prav takrat, ko so imeli manj vsega, manjše jadrnice in več skupnega. Mogoče prav zaradi slednjega. So skupni cilji tisti, ki nas ženejo naprej. In kakšni skupni cilji?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 20. julij 2015 / 14:53

Prikaz rezultatov porabe evropskega denarja

Kranj – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano želi v okviru Mreže za podeželje zbrati primere dobrih projektov in praks, ki so jih na kmetijah oz. na podeželju izvedli v okviru Programa...

Objavljeno na isti dan


Splošno / ponedeljek, 1. januar 2007 / 06:00

Ko gre za zlorabo, nikoli ne potrpimo!

"Na primer moški pije in ženske kar trpijo. To ne gre," pravi terapevt Drago Jerebic iz Zakonskega in družinskega inštituta Krog.

Splošno / ponedeljek, 1. januar 2007 / 06:00

Pogumni Jezerjan spet doma

Alpinistični smučar Davo Karničar je ob vrnitvi z Antarktike doživel veličasten sprejem na letališču Brnik. Ob ženi Petri in sinu Izidorju so ga tam pričakali drugi svojci in znanci.

Splošno / ponedeljek, 1. januar 2007 / 06:00

Jezerska zastava na afriškem vrhu

Že dolgo je v nas tiho tlela ideja, da bi se odpravili na skupno potovanje, kjer bi združili vse naše hobije; plezanje, hribolazenje in deskanje na snegu. Po tehtnem premisleku smo se odločili za dalj...

Splošno / ponedeljek, 1. januar 2007 / 06:00

Naj bo tudi drugo leto požarno varno

Prostovoljno gasilsko društvo Jezersko je vse leto pripravljeno na morebitne intervencije. Prav tako se aktivno vključujemo na vseh področjih dela v občini. Sodelujemo skoraj na vseh prireditvah...

Splošno / ponedeljek, 1. januar 2007 / 06:00

Planinci pred pomembnimi jubileji

Vse Jezerjane lepo vabim na občni zbor, ki bo konec februarja 2007.